Praznik jabolk v organizaciji Turističnega društva Selnica ob Dravi se je začel z okroglo mizo z naslovom Podnebne spremembe in prilagajanje jabolčnih sort. Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je treba poskrbeti, da bomo z jabolki ponovno samooskrbni, in da bodo na trgovskih policah slovenska jabolka. Strinjajo se, da je panoga v krizi in da potrebujejo pomoč države. Predvsem pa prvič vsi skupaj, enotno nastopajo v nepodpiranju evropskega predloga o trajnostni rabi FFS.

 Sadjarstvo ima na območju Selnice ob Dravi dolgo tradicijo. Nasadi so na primernih legah, podnebne in talne razmere omogočajo pridelavo kakovostnega sadja, predvsem jabolk, ki so znana po vsem svetu, zato se je sadjarstvo obdržalo do danes. V zadnjih letih pa so bili sadjarji na mnogih preizkušnjah. Leta 2003 je nasade prizadela suša, leta 2004 močna toča in nasadi si niso opomogli več let, leta 2016 je sneg poškodoval 15 ha, 5 ha je bilo zravnanih z rastiščem, pridelka je bilo na 50 ha le 69 kilogramov. Leta 2017 je bila pozeba, leta 2018 moča in veliko težav s škrlupom, leta 2019 hiperprodukcija, 2021 pozeba in 2022 pozeba in suša. Po vseh teh letih je panoga v krizi in Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica ob Dravi je navzoče vprašal kako naprej?

Sadjarji odgovorno in spoštljivo ravnajo s svojimi pridelki, z ljudmi, ki jim pomagajo pri proizvodnji. Večina sadjarjev dela po načelih integrirane pridelave več kot 30 let,  kar je kontrolirano do hladilnice oziroma do vrata sadovnjaka, pravi Boris Orešek, predsednik SO za sadjarstvo pri KGZS.

PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE IN PRENOS ZNANJA

Kmetje so v spreminjajočih se podnebnih razmerah največje žrtve, je povedal predsednik kmetijske zbornice Roman Žveglič. Ko so suše se govori o namakanju, ko so pozebe o oroševanju, ko je toča o protitočnih mrežah, vse to pa zahteva investicije, ki jih sadjarji ne zmorejo čez noč. V panogi je nekaj velikih gospodarskih družb in veliko majhnih sadjarskih kmetij, ki so prav tako pomembne, še zlasti, ko govorimo o lokalni samooskrbi, o oskrbi šol in vrtcev in drugih javnih zavodov, kar bi moralo biti nuja. Imamo številne institucije, znanstvene raziskovalne in izobraževalne, kmetijske svetovalce in pridelovalce, med katerimi pa ni ustreznega pretoka znanja, pravi Žveglič, ki ne trdi, da je treba vse spremeniti, pač pa  je treba stvari le nadgraditi. Imamo veliko novih sort jabolk, katerih uvajanje mora biti znanstveno in strokovno podkrepljeno. V celotni panogi, predvsem pa pri investicijah so pomembni majhni, srednji in veliki sadjarji, ki si tudi na trgu ne smejo biti drug drugemu v napoto. 

V devetdesetih letih bil namakalni sistem od ideje do izvedbe urejen v treh mesecih, danes zanj, za vso potrebno dokumentacijo z vsemi soglasji, tudi soglasje, da je enostaven objekt in zanj ni potrebno gradbeno dovoljenje, več let.

Prof. dr. Franc Štampar sodeluje z velikimi in majhnimi, mladimi in starejšimi sadjarji, pri katerih je pomembno, da so profesionalni. Spomni se ruskega embarga, ki je najbolj prizadel pridelovalce, ko se jabolka niso več izvažala v Rusijo so se pa izvažale žice, sadike in drugi repromateriali za postavitev ogromnih nasadov ne le v Rusiji, pač pa tudi drugod, na primer v Srbiji. V Sloveniji je bilo takrat 3.000 ha nasadov jabolk, danes jih je 1.300 do 1.500 ha. V Sloveniji ne izvažamo več jabolk, nismo samooskrbni, na sadjarskih kmetijah so ostali le starejši, mladi so odšli v druge dejavnosti. Zelo malo je mladih sadjarjev, čeprav prof. dr. Štampar z veseljem pove, da bo še letos eden njegovih študentov povsem na novo zasadil 20 hektarski nasad jabolk. Kot že večkrat je tudi tokrat bil kritičen do razpisnih pogojev, ki imajo nešteto anomalij in sadjarjem ne omogočajo pomoči pri investicijah. 

Pred več desetletji je bil uspeh, če je sadjar pridelal 35 ton po hektarju, danes mora pridelati 60 ton, da je pridelava ekonomsko upravičena. Nasadi na južnem Tirolskem dajo od 40 do 65 ton jabolk po hektarju, povprečje je okrog 50 ton po hektarju in če želimo biti del globalnega trga, moramo biti konkurenčni tudi velikim pridelovalkam, pravi prof. dr. Štampar.

Anton Koršič, sadjar in pridelovalec ter promotor nove klubske sorte jabolk bonite ne razume kritik, da slovenski sadjarji zastrupljajo vodotoke, ko ima sam v bližini nasada vodotok, v katerem so ves čas številne ribe, v zadnjem času pa se zelo razmnožujejo bobri, ki gredo po material za gradnjo jezov kar v njegov nasad in odvlečejo kar cela drevesa.

ENOTNO PROTI PREDLOGU EVROPSKE KOMISIJE

Boris Orešek je sadjar in predsednik strokovnega odbora (SO) pri KGZS je poudaril, da je sadjarstvo zaradi trajnih nasadov, kar že samo ime pove, da so nasadi urejeni za dobo 25 in več let, ena najbolj zahtevnih kmetijskih panog. Sadjarstvo je najbolj podvrženo podnebnim spremembam in sadjarji se jim morajo prilagajati, z njimi živeti, da bodo preživali. Živimo v evropskem okolju, kjer ni meja in je prosti pretok blaga. Nič ni narobe s tradicijo, tudi druge države imajo tradicionalne sorte kot je na primer naš, vendar je na trgu potrebno slediti globalnim sortam, sortam, ki so odporne in promovirane. Zato so sadjarji že tri leta v shemi izbrana kakovost in prvič, s čimer so se strinjali vsi na okrogli mizi in v dvorani, so vsi v državi, vključno z tistimi, ki nadzorujejo in urejajo stvari v panogi, proti evropskemu predlogu omejitve uporabe FFS. Imamo trajne nasade in imamo povsod po državi pitno vodo, pomeni, da nikjer ni prepovedi kmetovanja in prepovedi pridelovanja hrane.

Sadjarji se srečujejo s številnimi boleznimi in škodljivci v nasadu, nenehno pa se soočajo z ukinitvami določenih zaščitnih sredstev. Lani so se morali posloviti od aktivne snovi mankozeba, letos jim grozi ukinitev kaptana. Sprašujejo se kaj jim sploh še ostane, medtem, ko otroke učimo, da je tudi malo manj lepo jabolko na izgled zdravo jabolko, se na trgovskih policah se sme pojaviti. Piškavo jabolko se ne prodaja.

Glede predloga omejitev FFS je dr. Katja Bidovec, vodja sektorja fitofarmacevtskih sredstev pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poudarila vedno večja razhajanja med državami članicam in Evropsko komisijo (EK). Da je EK z zelenim dogovorom in Strategijo od vil do vilic šla v povsem nerealne usmeritve, se strinjajo številne države EU. S predlogom o popolni prepovedi FFS na občutljivih območjih, pod katere poleg vseh zelenih urbanih naseljih, kjer je že sedaj prepovedana uporaba FFS, spadajo še Natura 2000, Nacionalno zavarovana območja in vsa vodovarstvena območja, se Slovenija ne more strinjati. Skupaj vsa občutljiva območja predstavljajo več kot polovico države, 40 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Poleg tega v predlogu ni upoštevano koliko posamezna država s svojo proizvodnjo ali prodajo FFS prispeva na EU nivoju. Slovenija prispeva le 0, 28 % vse prodaje oziroma proizvodnje FFS EU in EK je priznala, da so največje porabnice Nizozemska, Nemčija,  Francija, Poljska in Španija, a pravila ne morejo sprejeti le za nekaj držav. Kljub temu pa dr. Bidovčeva meni, da predlog ne bo sprejet, saj mu nasprotujejo tudi Nemčija, Španija, Poljska in morebiti še kakšna država. Vlada RS je septembra sprejela kritično stališče do evropskega predloga glede omejitev FFS.  

Kmetje in z njimi kmetijski svetovalci vstopajo v novo SKP z velikim strahom. Znano je kam gre vizija evropskega kmetijstva in mi moramo s kmetom pomagati, da ima vizijo kmetije, a pri trajnih nasadih ne more imeti vsakih nekaj let nove vizije, pravi Simona Hauptman vodja JSKS pri KGZ Maribor, ki se sprašuje kakšno vizijo ima Slovenija. Če bo šlo tako naprej bomo kmalu brez zelenjave, jabolk, mleka, brez vsega.

NALITI SI BO TREBA ČISTEGA VINA V EKOLOŠKI PRIDELAVI

S samo ekološko pridelavo ni nič narobe, težava je le v tem, da se v ekološki pridelavi kot zaščita uporabljajo žveplo, baker in kalijev hidrogen, kar je v odstotkih toliko, da predstavlja 40 odstotkov vseh prodanih aktivnih snovi. Cilj je, da se ekološka pridelava povečala na 25 % površin, kar pomeni četrtino vseh površin, po drugi strani pa naj bi se za 50 % zmanjšala poraba FFS.  Dr. Bidovčeva je še opozorila na nujno spremembo definicije poklicnih uporabnikov FFS, pri čemer je treba zadevo spremeniti tako, da bodo uporabniki le tisti, ki proizvajajo hrano za trg. Glede izkaznic uporabnikov FFS je Boris Orešek spomnil, da vsak uporabnik mora opraviti izobraževanje, ga vsakih pet let obnavljati, nakup FFS brez izkaznice pa ni mogoče. Omenil je še podatek, da ima Francija 60.000 uporabnikov FFS in tudi Slovenija jih ima skoraj 60.000, od tega jih je 45.000 tistih, ki imajo MID številko in več kot z 10.000 je manjših vinogradnikov, sadjarjev in vrtičkarjev. Zagotovo pa so sadjarji in tudi drugi uporabniki pri uporabi FFS  vedno racionalni, že zaradi tega, ker so sredstva draga in ozaveščeni, da jih nanašajo le zvečer, ko je vlaga večja, ni vetra in je nanos učinkovitejši, poleg tega zvečer ni čebel, ptičev in drugih koristnih žuželk. Iz tujine pa na trgovske police prihaja sadje, ki nima kontrole, ne vemo s kakšno tehnologijo in zaščitnimi sredstvi je bilo pridelano in v kakšnih pogojih, pogosto celo sužnjelastniških, delajo delavci v nasadih, še doda Orešek.

PRI RAZPISIH LOV ZA TOČKAMI

Panoga je v krizi in potrebuje pomoč države, oblasti in strokovnih služb. Predvsem mora država pomagati, da bodo razpisni pogoji pisani tudi za sadjarje in ne bodo skupaj s kmetijskimi svetovalci le lovci na točke.  Žal sadjarji pri večini razpisov zaradi nezadostnega številka točk odpadejo. V lanskem letu niti ena investicijska vloga za sadjarstvo na območju Štajerske in Posavja ni bila uspešna na razpisih.

KGZS od leta 2008 ne sodeluje pri pripravi razpisnih pogojev, bo pa to tema pogovora predsednika zbornice Žvegliča in ministrice Šinkove v bližnji prihodnosti.