Lani decembra je Selekcijsko poskusni center (SPC) Ptuj od Semenarne prešel v last države, ki je za ta namen ustanovila začasno družbo Center za avtohtone sorte semen (CASS), dokler centra ne bodo uradno pripojili predvidoma Kmetijskemu inštitutu Slovenije oziroma Infrastrukturnemu centru Jablje, katerega predstojnik je dr. Blaž Germšek, ki je tudi direktor začasne družbe CASS. O upravljalcu naj bi vlada razpravljala na aprilski seji, a je zadeva še v medresorskem usklajevanju. V SPC Ptuj se morajo zdaj znajti sami, ostale so jim več ali manj gole stene, zastareli in dotrajani stroji in plastenjaki ter sejalec na steni, ki se mu bodo najbrž prav tako morali odreči.

Leta 2020 je Semenarno Ljubljana prevzelo srbsko podjetje Villager, po dveh letih pa je državi le uspelo odkupiti SPC Ptuj. V decembru 2021 je bila registrirana družba CASS in podpisana tripartitna pogodba med CASS, Semenarno Ljubljana in Slovenskim državnim holdingom (SDH), s čimer je CASS prevzela v last premoženjsko celoto SPC Ptuj. Kupnina za prenos premoženjske celote SPC Ptuj je znašala 547.000 €. CASS je od Semenarne Ljubljana kupil vse nepremičnine in premičnine, ki se nahajajo na lokaciji SPC Ptuj, to je vse poslovne stavbe, tunele, kmetijsko mehanizacijo, stroje za čiščenje semen, opremo in drugo.

Kmetijska zemljišča tudi prej niso bila v lasti Semenarne Ljubljana, pač pa v najemu. Kot nam je povedal dr. Germšek, se zakupna razmerja s Skladom kmetijskih zemljišč (Sklad) nadaljujejo, prav tako z nekaj zasebniki. Gre za slabih 40 hektarjev zemljišč, od tega je okrog 36 hektarjev Skladovih.

Po prehodu SPC Ptuj v državno last je na njivskih površinah ostala samo nedovršena semenska proizvodnja dvoletnic, žit in krmnih rastlin. Za nadaljevanje dela in novo semensko proizvodnjo so morali kupiti ves repromaterial. S Semenarno Ljubljana so podpisali poslovno pogodbo o nadaljevanju semenske proizvodnje za letošnjo sezono setve vrtnin različnih vzgojnih stopenj. Gotovo pa bo naročil še več, saj je zanimanja za njihove storitve s strani domačih in tujih interesentov veliko, pove direktor CASS dr. Blaž Germšek.

V SPC Ptuj si veliko obetajo od načrtovane ureditve sodobnega namakalnega sistema, ki bo večnamenski, tudi za raziskovalno-demonstracijske namene, zato pričakujejo sodelovanje s kmetijsko gozdarskimi zavodi.

PRI VZGOJI RASTLIN VELIKO IMPROVIZACIJE

V tem času so že nabavili nekaj nove strojne opreme. Nov je traktor in priključek za polaganje folije, tudi nova sejalna mizica bo zelo olajšala delo vzgoje sadik. Za razširitev semenske pridelave bi potrebovali vsaj 10 hektarjev dodatnih kakovostnih kmetijskih površin in vsekakor nujno potrebne nove sodobne rastlinjake, saj so stari dotrajani. Nujno je urediti tudi namakalni sistem, pove vodja SPC Darko Vernik, prostori in oprema pa večinoma ne izpopolnjujejo osnovnih standardov semenske proizvodnje vrtnin. Celovite obnove je potrebna tudi glavna stavba, ki so jo delno že opremili s potrebnimi računalniki in uredili sanitarije. Skozi okna pa še vedno piha, zgradba nima fasade, zato ogrevanje predstavlja velik strošek.

Ob prevzemu SPC Ptuj je država prevzela tudi vse zaposlene, ki imajo potrebno znanje in izkušnje za semensko proizvodnjo ter z iznajdljivostjo in entuziazmom rešujejo slovensko semensko proizvodnjo vrtnin, pove dr. Blaž Germšek.

Potrebni so novi sodobni rastlinjaki za raziskovalno-demonstracijske vsebine, ki bi služile za povečanje sodobnih proizvodnih zmogljivostih slovenskih vrtnarskih kmetij. 

DNEVI ODPRTIH VRAT

Kljub vsem težavam v SPC Ptuj potekajo vsa načrtovana dela semenske pridelave vrtnin, poljščin in krmnih rastlin. Prav tako načrtujejo dneve odprtih vrat, kjer bo poudarek na slovenskih avtohtonih sortah, medtem ko komercialne prodaje letos ne bo. Vsekakor pa si želijo pridelana semena tudi ponuditi na trg preko lastne blagovne znamke. Prav tako imajo v načrtu še dodatne vzdrževalne selekcije semen, kar je bil tudi namen nakupa s strani države. V sodelovanju s izobraževalnimi institucijami, kmetijsko gozdarskimi zavodi in drugimi želijo vzpostaviti sodoben vrtnarsko-poljedelski center, ki bo ob semenarski dejavnosti in žlahtnjenju novih sort predstavljal vse, kar za sodobno pridelavo potrebuje kmet v 21. stoletju.

Vodja SPC Ptuj Darko Vernik je zadovoljen, da se situacija v centru ureja in verjame v njen nadaljnji razvoj in širitev. Prepričan je, da je semenarstvo velikega pomena in da je znanje treba prenesti tudi širše. Pri tem je mislil na semenarjenje na kmetijah predvsem tistih vrst, ki bi bile ekonomsko upravičene in bi se izvajale v nekakšni kooperaciji s centrom – kot učni poligon ali kot dopolnilna dejavnost, ki bi kmetiji prinesla dodatni vir zaslužka.

Ne le za lokalne kmete, tudi za kmetije širom Slovenije je potrebno narediti model 6-hektarske kmetije, ki bi bila kombinacija poljedelsko-zelenjadarske kmetije z ustreznim kolobarjem poljščin in vrtnin. To bi bil lahko učni center za zainteresirane mlade, ki so pred odločitvijo, da ostanejo na kmetiji.

272.500 € v letu 2022 in

283.400 € v letu 2023

je v državnem proračunu predvidenih dodatnih sredstev za javno službo za ohranjanje rastlinskih genskih virov.

PRENOS SPC NA KMETIJSKI INŠTITUT

Kmetijsko ministrstvo bi moralo do 31. marca vladi predložiti gradivo, s katerim bi bil tudi uradno določen upravljavec SPC Ptuj, vključno z vsemi zaposlenimi. To se ni zgodilo, ker je 1. januarja letos začel veljati nov zakon o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki določa drugačno ureditev zadev, zato je gradivo še v medresorskem usklajevanju.

Na kmetijskem ministrstvu zagotavljajo, da bo upravljalec predvidoma Kmetijski inštitut Slovenije, da bo vseh devet zaposlenih obdržalo službo in da bo ministrstvo zagotovilo dodatna sredstva za ohranjanje rastlinskih genskih virov, žlahtnjenje in preizkušanje lokalnih sort in tehnologij ter za vzdrževanje premoženja in financiranje zaposlenih. Na ministrstvu še pojasnjujejo, da je posodobitev in nadgradnja SPC Ptuj v državnem interesu in bo predvidoma potekala v več fazah, ki bi lahko bile tudi hkratne. Zavedajo se, da je za potrebe žlahtniteljskih programov potrebno zgraditi nove, sodobne in ustrezno opremljene objekte. Tako bo omogočeno strokovno delo od setve do skladiščenja in pakiranja semen. Kdaj in koliko sredstev iz državnega proračuna lahko pričakuje SPC Ptuj, pa še ni znano.

22 kmetijskih rastlin je v semenski pridelavi SPC Ptuj, od tega:

10 dvoletnic (dve sorti motovilca: žličar in ljubljanski, dve sorti strniščne repe: kranjska podolgovata in kranjska okrogla; futuško in varaždinsko 2 zelje in druge),

10 vrtnin (trije nizki fižoli: češnjevec, antea in ribnčan, sedem visokih fižolov, bob matko, okroglozrnati grah vitičar, dvanajst sort solat, paradižnik val in novosadski jabučar, dolga zelena kumara in čebula belokranja,

2 poljščini: navadna ajda darja in oljna buča slovenska golica.