Na Levstikovem trgu v Velikih Laščah je prvo soboto v oktobru potekal pravi jesenski trški dan. Na trgu so bile razstavljene buče, velike in majhne, oranžne, rumene in zelene različnih oblik, kuhala se je bučna juha, dišalo je po marmeladah iz buč in iz različnega sadja, na pokušino so bile sladke in slane dobrote, pekla se je zorena velikolaška govedina, gostje iz pobratene občine Lützelflüh iz Švice pa so rezali velik kolut ementalskega sira in pripravljali topljen sir raklet (raclette).

 Več kot 25 let ima  občina Velike Lašče stike z občino Lützelflüh iz Švice in v ta namen je bilo ustanovljeno Društvo Kulturni most Lützelflüh – Velike Lašče, ki je ob tokratnem obisku Švicarjev skupaj z Občino Velike Lašče in ob pomoči številnih društev v Velikih Laščah pripravilo Jesenski trški dan. Že v jutranjih urah so se na trgu začele pripravljati stojnice, ki so jih člani posameznih društev, kmetovalcev in obrtnikov bogato obložili z domačimi dobrotami, različnimi pridelki in izdelki, ki so bili na pokušino in tudi naprodaj.

TRADICIONALNI BUČNO MARMELADNI DAN

Društvo podeželskih žena Velike Lašče je istočasno pripravilo tudi že tradicionalni Bučno marmeladni dan. Na trgu so se pred obiskovalci pomerili v kuhanju bučne juhe. Bučno juho so kuhale tri ekipe: ekipa DPŽ Ribnica, ekipa Jožeta Senegačnika z vnukom Timotejem in ekipa DPŽ Velike Lašče. Vse tri ekipe so skuhale odlične juhe, kar so potrdili tudi obiskovalci, ki so po opravljenem ocenjevanju juho poizkusili. Po ocenah ocenjevalne komisije sta največ točk dosegla Jože Senegačnik in njegov vnuk Timotej, drugo mesto je zasedla ekipa DPŽ Velike Lašče, tretje pa DPŽ Ribnica. Tudi tokrat so ocenjevali bučne marmelade in ostale marmelade. Na ocenjevanju je bilo 13 različnih vzorcev marmelad. Najboljšo bučno marmelado je skuhala Jela Mulalić, najboljšo marmelado iz sadja oziroma mešano pa Duška Bartol. Obiskovalci so si lahko ogledali najrazličnejše buče in bučne ter aranžmaje drugih jesenskih pridelkov. V delu razstave, ki je krasila Levstikov trg, je bilo kar 13 različnih vrst jedilnih buč in šest vrst okrasnih buč. Na svojih stojnicah pa so članice DPŽ Velike Lašče predstavljale tudi s svojimi izdelki kot so rožice iz krep papirja, predpasniki in pletenimi copatki.

Velikolaški čebelarji so predstavljali čebelarsko dediščino kraja ter ponujali med in medene izdelke, člani govedorejskega društva pa so na žaru pripravljali in v pokušino ponujali velikolaško zoreno govedino. Kot običajno ni manjkalo suhega sadja in drugih dobrot ter izdelkov Društvo za ohranjanje dediščine Gradež ter mlečnih dobrot Ekološke kmetije Kocjančič.

ŠVICARSKI EMENTALSKI SIR IN TOPLJENI SIR RAKLET

Stojnico so imeli tudi posebni gostje iz Švice. Občina Velike Lašče z njimi sodeluje že več kot 25 let tako na kulturnem, gospodarskem, turističnim, šolskem in kmetijskem področju. Predvsem gre za medsebojno obiskovanje in predstavitev različnih dejavnosti, ki se je še posebej okrepilo v letu 2004 s podpisom listine o pobratenju in ustanovitvijo društev Kulturni most Lützelflüh – Velike Lašče, katere predsednica v Velikih Laščah je Irena Indihar. Tudi kmetje iz Velikih Lašč so v letih okrog 1920 iz Švice uvažali plemenske telice sivorjave pasme danes rjave pasme goveda, ki se je razvila prav južno do Ljubljane, na Notranjskem, Dolenjskem, Kočevskem vse do Brežic, torej tudi v Velikih Laščah. Med vsemi obiski Laščanov v Švici in Švicarjev v Velikih Laščah, je Irena Indihar omenila tudi obisk gostov iz Švice ob 100-letnici KZ Velike Lašče leta 2013. 

Po šestih letih so Laščani tokrat ponovno gostili avtobus prijateljev iz švicarske Občine Lützelflüh. V štirih dneh bivanja je nekaj manj kot 40 gostov (natančneje 38) pri gostiteljskih družinah začutilo njihovo življenje in delo. Švicarji pa so na jesensko trškem dnevu vsem v zahvalo razdelili velik kolut pravega švicarskega trdega ementalskega sira (ementalec), pripravljali pa so tudi  topljen sir raklet (raklette). Naslednji dan si je manjša skupina pod vodstvom kolesarja Jožeta Stariča ogledala velik del velikolaške krajine na kolesih, večina gostov pa se je na osmih vprežnih vozovih s konji članov Konjerejskega društva Velike Lašče in Konjerejskega društva Martin Krpan popeljala iz Lužarjev čez Rute do Krvave Peči, kjer so si skupaj s kolesarji ogledali najstarejšo cerkev v občini, cerkev sv. Lenarta, znane krvavške pečine, v središču kraja pa Dom Veteranov ter v živo še nepozabno igro na prostem s konjenico Krvavška legenda, katere avtor je prvi župan samostojne občine Velike Lašče Milan Tekavec, ki je leta 1996 z delegacijo prvič obiskal Švico in sicer slovenski kulturni praznik v Bernu.

DPŽ Velike Lašče je v okviru Bučno marmeladnega dne ocenjevalo najlepše razstavljen bučni in aranžma jesenskih pridelkov, najtežjo in najbolj posebno bučo. Najtežjo bučo je pridelal Gal Rotar, tehtala je 127 kilogramov, druga najtežja buča je bila buča Jožeta Železnikarja in je tehtala 65 kilogramov, tretja buča je tehtala 14 kilogramov in jo je pridelala Magda Peterlin. Najlepši bučni aranžma je naredil Gal Rotar, najbolj posebno bučo, ki je v dolžino merila 147 cm, je pridelala Jožefa Škrabec, najlepšo in najbolj bogato košarico jesenskih pridelkov pa je prinesla Magda Peterlin. (Foto: Milan Glavonjić)