Oskrba Ljubljane s sadjem in zelenjavo se je pred dvema desetletjema dogajala na veletržnici na Rudniku. Poleg dobaviteljev uvoznikov je sezonsko sadje in zelenjavo in tudi druge pridelke prodajalo 60 in več pridelovalcev iz vse Slovenije. Leta 2007 je bila veletržnica preseljena na začasno lokacijo v skladišče Metalke Commerce na Plemljevi ulici v Šentvidu pri Ljubljani, ki je kasneje postala stalna, a je požar 2021 še tistih nekaj ponudnikov pregnal v iskanje novih lokacij. Šest večjih grosistov sadja in zelenjave si je uredilo prostore na Plemljevi ulici, pridelovalcev pa skorajda ni več. Veletržnice v Ljubljani ni, za njeno ureditev pa ne kaže posebnega interesa niti mesto, niti država.

Že v času selitve veletržnice iz Rudnika v skladišče na Plemljevo ulico v Vižmarje, je bil osip ponudnikov velik. Številni pridelovalci niso prihajali več, nekateri večji dobavitelji , ki so ponujali sadje in zelenjavi predvsem iz uvoza so si našli svoje lokacije, podjetje Geaprodukt se je preselilo na Dolenjsko cesto, Derby pa na Letališko. Kljub temu je veletržnica v Vižmarjih delala naprej. Na eni strani je bilo nekaj podjetij, ki so večino blaga uvažali, na drugi strani je bilo nekaj občasnih in tudi par stalnih ponudnikov sezonskega sadja in zelenjave. Bilo je več razgovorov s županom MOL in kmetijskimi ministri, a več kot obljub in želja, da bi uredili veletržnico v Ljubljani in državi, kot jih imajo druga evropska mesta, ni bilo. Potem se je leta 2021 v skladiščih veletržnice zgodil še požar in ponudniki so morali opustiti dejavnost ali se znajti po svoje. Nekaterim je na pomoč priskočil bližnji lastnik prostorov, kjer so si nekateri uredili prav tako dotrajane skladiščne prostore, kjer danes še vedno prodajajo sveže sadje in zelenjavo. Na eni strani so podjetja, ki imajo poleg nekaj domačih pridelkov glavnino uvoženega sadja in zelenjave, na  drugi strani je še edini domači pridelovalec z jabolki, Štajerc sadjarstvo Šilec iz Vitomarcev v Slovenskih goricah, občasno pa pride še kakšen pridelovalec, med njimi tudi Darko Krošelj, ki je na veletržnici že skoraj 50 let.

NA VELETRŽNICI NI NE PRIDELOVALCEV, NE PRIDELKOV

Darko Krošelj, danes tudi lastnik podjetja Darsad, z grosistično prodajo sezonskega sadja, ki ga je pridelal na kmetiji Krošelj v Zgornji Pohanci pri Zdolah, začel na tržnici  v Celju, kasneje na veletržnici na Rudniku v Ljubljani. Spomni se, da je na Rudnik prihajalo veliko pridelovalcev z različnimi pridelki. Sam sem prodajal jagode in v največji sezoni nas je jagode prodajalo 50 do 60 pridelovalcev, pove Darko Krošelj. Danes na veletržnici ni ne pridelovalcev, ne pridelkov. Kot pravi so številni prenehali s pridelavo, tisti, ki pa še pridelujejo pa so našli svoje prodajne poti. Večina večjih pridelovalcev prodajajo pridelke posredno trgovcem, drugim dobaviteljem in prodajalcem sadja in zelenjave. »Ljubljana potrebuje veletržnico za oskrbo sadja in zelenjave in to bi morala urediti tako mestna občina kot država,« pravi Krošelj. Še vedno vsaj enkrat na teden pelje sezonsko sadje, pozimi pa jabolka svojim stalnim strankam, manjšim trgovcem, ki že desetletja kupujejo pri njem.

DO NAČRTOVANE VELETRŽNICE ŠE DALEČ

Na Oddelku za urejanje prostora MOL so nam povedali, da je po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu v izvedbenem delu lokacija veletržnice opredeljena na koncu Rudnika in ob Malem Grabnu, vendar je za obe lokaciji treba prej izdelati Občinski podrobni prostorski načrt, ki še ni v izdelavi. Na MOL menijo, da je s tem omogočena umestitev veletržnice v prostor, potreben pa bi bil še poslovni interes in morebitno sodelovanje države, saj tak projekt presega potrebe Ljubljane in je najmanj regijski, če ne celo državni.

Ker pa so se v tem času, leta 2010, na območju zgodile poplave, je treba pred kakršnimkoli posegom v prostor zagotoviti poplavno varnost. Tako Direkcija za vode izvaja projekt Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice in sicer na podlagi Uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec. Cilj je celovita ureditev porečja reke Gradaščice ter s tem bistveno zmanjšanje poplavne ogroženosti na področju naseljenih območij jugozahodne Ljubljane, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, Dolenje vasi, Šujice in Polhovega Gradca. Projekt se sicer izvaja v treh etapah. Etapa 1A pomeni ureditev na območju Mestne občine Ljubljana: ureditev Malega Grabna, ureditev Horjulke in Gradaščice v MOL ter ureditve na širšem območju Kozarij, sanacija gramoznice Gameljne z viški materiala, z vsemi spremljajočimi ureditvami, ki naj bi bila končana do konec leta 2024.  Etapa 2 je izgradnja suhega zadrževalnika Razori. V pripravi je projektna dokumentacija, hkrati teče postopek pridobivanja zemljišč, gradnja pa naj bi bil izvedena predvidoma do konca leta 2026, so nam povedali na Direkciji za vode. Končna stopnja zmanjšanja poplavne ogroženosti obravnavanega območja bo dosežena po izvedbi vseh ureditev, ki jih določa Uredba, torej po izgradnji suhega zadrževalnika Razori in takrat se lahko začnejo načrti za urejanje prostora in gradnje, tudi veletržnice, čeprav so nam na direkciji še povedali, da se njihov projekt ne izvaja v okviru izgradnje veletržnice na Rudniku.

Veletržnica sadja in zelenjave je del trgovinskega sistema in služi kot distribucijski center za kmete, trgovce in druge posrednike. Kmetje in drugi dobavitelji prinašajo svoje pridelke, ki jih trgovci, restavracije in drugi kupci kupuje

POZITIVNO MNENJE TUDI S STRANI MKGP

Koliko se s projektom izgradnje veletržnice v Ljubljani oziroma Sloveniji ukvarjajo na kmetijskem ministrstvu, so povedali, da so poseg obravnavali v postopku sprejemanja Občinskega prostorskega načrta MO Ljubljana. MKGP je poseg za veletržnico Rudnik obravnavalo v postopku tretjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta in k temu dalo pozitivno mnenje.

So pa na ministrstvu še povedali, bi se v okviru veletržnice lahko podprla kolektivna naložba v ureditev zbirnega centra za namen vzpostavitve verige vrednosti preskrbe s hrano (Strateški načrt SKP 2023-2027, intervenciji IRP03. V zbirnem centru se lahko izvaja skupna priprava kmetijskih proizvodov za trg (skladišče, hladilnica in podobno) ter predelava kmetijskih proizvodov za namen prve prodaje oz. trženja kmetijskih proizvodov prodajnim posrednikom ali predelovalcem. Upravičenci do podpore so organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev, zadruge in agrarne skupnosti. Za naložbe v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov se podpirajo le naložbe, ki predstavlja manj kot 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe, zaradi opredelitve kazalnikov učinka, ki se lahko nanašajo le na eno intervencijo.  Vsaj 80 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev zadruge mora biti vpisanih v RKG, kot nosilec ali član kmetijskega gospodarstva. V okviru trženja bi se v največ 20 odstotnem deležu priznane vrednosti naložbe podpirale tudi naložbe v ureditev skladišč in prodajnih prostorov za neposredno prodajo končnemu potrošniku za prodajo lastnih primarnih kmetijskih proizvodov članov upravičenca, ki so povezani s predmetom naložbe v distribucijski center.