V Sloveniji se zanimanje za izdelavo ter trženje volnenih izdelkov iz slovenske ovčje volne povečuje. Tudi med rokodelci se povečuje zanimanje za pridobivanje novih znanj s področja predelave domače volne, ohranjanja tradicionalnih znanj in slovenske kulturne dediščine.

Volna ima velik tržni potencial, ki pa zaenkrat še ni dobro izkoriščen. V tem smislu ima sektor ovčje volne še veliko priložnosti za razvoj, saj vedno več potrošnikov prepoznava njene prednosti. Za razvoj pa so ključnega pomena delovanje, podpora in organiziranost na lokalni ter na državni ravni. Ena izmed oblik podpore sektorju so tudi družabno-promocijske prireditve, razstave in sejmi. Tam so volna in izdelki vedno del pestre ponudbe.

V letu 2023 je bilo v Sloveniji registriranih 114.323 ovc (SiStat, 2024). Z ovčerejo se ukvarja dobra desetina (11 %) živinorejskih gospodarstev. V povprečju redijo 21,9 ovce na gospodarstvo, kar jo med vsemi državami EU uvršča na predzadnje mesto (Strateški načrt SKP 2021–2027). Je pa v zadnjem desetletju reja drobnice najhitreje razvijajoča se panoga v slovenskem kmetijstvu (posvet Reja drobnice, 2019). Stalež drobnice zelo niha zaradi mnogih vzrokov (tržne razmere, zveri, podpore rejcem drobnice, kmetijski ukrepi …).

Proizvodnja volne se zadnjih nekaj let giblje med 150 in 165 tonami na leto. Količina je odvisna od staleža, ki se stalno spreminja, ter od načina striženja ovc. Na različne načine se predela skoraj 90 % nastrižene volne. 70 % volne je za izdelke iz volne, okoli 20 % se je uporabi v vrtnarstvu) Slovenski predelovalci večji delež volne kupijo od domačih ovčerejcev. Volno visoke kakovosti ali druge materiale za kombiniranje z volno pa kupujejo v tujini. V celotni regiji je nekaj centrov, kjer ima ovčja volna osrednjo vlogo. Ti centri so v Solčavi, Selnici ob Dravi, Beli krajini, na Bovškem in Jezerskem. Z ustanavljanjem rokodelskih sekcij znotraj turističnih društev ali društev rejcev drobnice se v zadnjem obdobju oblikujejo novi centri za predelavo domače ovčje volne.

SREDNJA, GROBA IN ZELO GROBA VOLNA

Volno slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem ovc so oblikovale značilne podnebne razmere ter potrebe uporabnikov volne. V splošnem lahko rečemo, da imajo pasme ovc, ki jih redimo v Sloveniji, srednjo, grobo do zelo grobo volno. Med pasmami so velike razlike v količini in kakovosti volne. Na obe lastnosti vpliva več dejavnikov (genetski vplivi in vplivi okolja). Pri ovcah, ki jih redimo v Sloveniji, ocenjujemo proizvodnost na okrog 1,4 kilograma volne na žival na striženje.

Če ovce strižemo dvakrat na leto, je prireja volne večja. Po drastičnem upadu uporabe volne zaradi vzpona umetnih vlaken volna ponovno dobiva nekdanji ugled. In to ravno zaradi svojih ekoloških, trajnostnih, energetskih ter biorazgradljivih lastnosti. Volna združuje lastnosti, ki govorijo o njeni trajnosti. Izdelki imajo dolgo življenjsko dobo, uporabljajo oz. nosijo se veliko dlje kot izdelki iz drugih surovin, jih manj pogosto peremo in pri nižjih temperaturah, kar manj vpliva na okolje. V zadnjih letih se povečuje izdelovanje polstenih izdelkov, kot so obutev, oblačila, preproge, dekorativni izdelki, igrače, modni dodatki, torbice, šali, nakit, klobuki, spominki … Povečuje se uporaba volne kot izolacijski material in manj kakovostne volne za namene v vrtnarstvu (visoke grede, zastirke …).

POMEN IN NAČIN SORTIRANJA VOLNE

Kakovost striženja ovc se je v zadnjih letih izboljšala. Rejci so se izobraževali na delavnicah, ki so bile izvedene v okviru lokalnih in evropskih projektov. Skozi delavnice so spoznavali pomen in način sortiranja volne, ki je pomemben postopek, da pridobimo volno z lastnostmi, ki ustrezajo zahtevam končnega izdelka. Večinoma se za domačo uporabo volne uporabljajo tradicionalni postopki predelave (pranje volne, mikanje, predenje, pletenje, kvačkanje, polstenje). Tkanje postaja ponovno vse bolj zanimivo.

V smislu prilagajanja podnebnim spremembam je prav, da poudarimo, da z uporabo slovenske volne, ki gre kmalu po striženju v predelavo, pomagamo okolju. Ogljični odtis domače volne je nizek. Povpraševanje po kakovostnih volnenih izdelkih in zanimanje za različno unovčenje volne nakazujeta na to, da je poraba slovenske ovčje volne precej razširjena. Dejavnost predelave volne prinaša možnost dodatne zaposlitve, prek te dejavnosti pa se ohranjata prenos znanja in ustvarjalnost.

PROMOCIJA SLOVENSKE OVČEREJE

V Sloveniji vsako leto prirejamo številne tradicionalne prireditve in praznike, povezane z ovčerejo. Veliko dogajanj je sicer že šlo v pozabo, nekatera pa nadaljujejo tradicijo in bogatijo slovenski prostor. Na sejmu AGRA, kjer vsako leto Zveza društev rejcev drobnice Slovenije predstavi rejo drobnice, je tudi letos volna grela srca obiskovalcev. Na stojnicah so volno in izdelke predstavile rokodelke, obrtnice, društva in regijski park. Stene je krasila razstava polstenih slik. Stojnice so bile ustvarjalno-izkustveni prostor tako za mlajše kot tudi za odrasle obiskovalce. Sodelovali so v delavnicah in si ogledali, kako nastane volnena nit ter izdelavo volnenih izdelkov. Na dan drobnice je v sredo, 28. avgusta, bil v maneži poleg predstavitve pasem ovc in koz, ki jih redijo slovenski rejci drobnice, prikaz striženja volne in modna revija oblačil iz slovenske ovčje volne.

Klavdija Kancler, Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica