Na osrednji tržnici v Ljubljani je od ponedeljka do petka tudi nekaj kmetij, ki ponujajo lastne pridelke in nekateri tudi pridelke iz uvoza. Več ponudnikov je ob sobotah, predvsem pa je ob sobotah več kupcev, a le če ne dežuje ali ne sneži, pravijo branjevke, ki so na tržnici že več kot 40 let.

Cene vrtnin na tržnici se niso spremenile že več let. Kislo zelje in kisla repa, sta bila pred nekaj leti 2,40 evra za kilogram. Potem se je cena dvignila na 2,80 evra za kilogram in takšna je še danes. Za 15 do 20 odstotkov nihajo cene glede na letino, ponudbo in povpraševanje posamezne vrtnine, glede na letni čas in za nekaj odstotkov občasno tudi med posameznimi ponudniki. Večina pridelovalcev ima del pridelave v pokritem prostoru, zato je ponudba določenih vrtnin bistveno daljša kot je bila pred leti. Delno k temu prispevajo tudi podnebne spremembe oziroma krajše in milejše zime. Nadzemno kolerabo ali stročji fižol pridelujejo nekateri v rastlinjakih praktično čez vso leto.

Cena kislega zelja in kisle repe je že tri nespremenjena, to je 2,80 evra za kilogram

Zaradi več zaporednih slabih letin v sadjarstvu so cene sadja višje. Letos je sadja manj zaradi spomladanske pozebe, poletnih neurij s točo in nasploh slabih vremenskih pogojev čez vso leto. Cene so bile višje že spomladi pri jagodah in češnjah, poleti pri breskvah in marelicah in kasneje pri jabolkah ter trenutno pri kakiju. Lani je bila cena kakija 2 do 3 evre, letos je cena 3 do 4 evre za kilogram.

Dan pred Dnevom slovenske hrane prodaja domačega sadja in zelenjave na osrednji tržnici v Ljubljani ni bila nič boljša kot ostale dni v tednu, pomeni, da na Dan slovenske hrane na slovenskih krožnikih najbrž ne bo nič več slovenske hrane kot običajno. Že desetletja, odkar so na obrobju Ljubjani zgrajeni nakupovalni centri, so ljubljanske tržnice slabo obiskane. Kupcev je le nekaj stalnih, večina že osebnih prijateljev pridelovalcev iz Savelj, Sostra ali drugega ruralnega dela Ljubljane. Večina kupuje v trgovinah, kjer so cene nižje.