Večja zastopanost slovenskega sadja in zelenjave v javnih zavodih, uporaba pametnih tehnologij in krepitev odpornosti sektorja ne ekonomske, socialne in podnebne vplive je le nekaj rešitev, ki so bile izpostavljene na Sadjarsko-zelenjadarski konferenci, ki jo je v Ljubljani organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.
Podnebne spremembe, neenakopravna obdavčitev, zahteve po zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev, nove bolezni in škodljivci ter pomanjkanje delovne sile ogrožajo pridelavo sadja in zelenjave, ki je pri nas že sedaj izjemno nizka. Rešitve so v gradnji rastlinjakov, uporabi obnovljivih virov energije, novih namakalno-oroševalnih sistemih in drugih zaščitnih sistemih. Pomembna je odprava administrativnih ovir, predvsem na področju dostopa do vodnih virov, umeščanja objektov v prostor in izkoriščanja geotermalne energije.
V Sloveniji smo v letu 2022 pridelali nekaj več kot 90 tisoč ton zelenjave in 93,5 tisoč ton sadja. Lanska poraba zelenjave pa je bila 280 tisoč ton ter sadja skoraj 473 tisoč ton. To pomeni, da je samooskrba nizka, pri sadju 29 % in pri zelenjavi 38 %. Boštjan Kozole, predsednik Združenja za sadjarstvo, je povedal, da se panoga s krizami sooča že deset let. Izpostavil je maksimalni znesek upravičenca 800.000 evrov za investicije za celotno programsko obdobje 2023-2027, ki je prenizek, saj so v sadjarstvu potrebne investicije v namakalne in oroševalne sisteme ter prilagoditve na podnebne spremembe. »Potrebujemo rešitve za zavarovanje kmetijske pridelave, za boj proti škodljivcem, škodljiv pa je tudi primerjalnik cen, ki spodbuja prodajo sadja, zlasti jabolk, pod njihovo lastno ceno,« opozarja Kozole in še posebej poudari pomanjkanje strokovnjakov v sadjarstvu in nujnost lažjega dostopa slovenskega sadja v javne zavode.

NI ZBIRNIH CENTROV ZA PRIPRAVO BLAGA ZA TRG

Saša Belaj z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavila stanje v zelenjadarstvu in sadjarstvu ter ukrepe v novrem programskem obodbju skupne kmetijske politike 2023-2027, s katerimi država spodbuja sadjarstvo in zelenjadarstvo. V letu 2022 je 1.570 kmetijskih gospodarstev pridelovalo zelenjadnice na 2.536 ha kmetijskih površin, od tega 94 % na prostem. Med težavami, s katerimi se ukvarjajo pridelovalci, je tudi pomanjkanje zbirnih centrov za pripravo blaga za trg (hladilne/skladiščne kapacitete, sortirne linije, pakirne linije) z ustrezno infrastrukturo, ki bi omogočala večjo dodano vrednost primarnemu sektorju.
Sadje prideluje dobrih 22.000 pridelovalcev na nekaj več kot 12.000 ha sadovnjakov, od tega 4.400 ha intenzivnih in 7.800 ekstenzivnih sadovnjakov. Povprečna površina intenzivnih sadovnjakov je le 1,31 ha. Mreže proti toči so zastopane na 1.438 ha (33 %), namakanih je 962 ha sadovnjakov, medtem ko ima oroševalni sistem 223 ha intenzivnih nasadov.
V Sloveniji je obseg skupne pridelave sadja v trendu rahlega povečevanja, razen pri jablani. Neugodna je tudi starostna struktura intenzivnih sadovnjakov, povprečna letna obnova je prenizka, prevelika je posestna razdrobljenost. Bistven je organiziran vstop lokalno pridelane zelenjave in sadja v javne zavode v okviru zelenega javnega naročanja in v Horeca sektor.

Samooskrba s sadjem je iz 70 % leta 2000 padla na 30 % v letu 2022.
Samooskrba z zelenjavo je iz 50 % leta 2000 padla na 40 % v letu 2022.

TEŽAVE PRIDELOVALCEV PRI DOBAVI ŽIVIL V JAVNE ZAVODE

Tadeja Kvas Majer s kmetijskega ministrstva je predstavila shemo šolskega sadja in naročanje živil v javnih zavodih. Zakon o javnem naročanju ima tudi izjemo do 215.000 evrov, kjer ni treba upoštevati postopkov javnega naročanja. Javni zavodi so dolžni upoštevati deleže ekoloških živil (12 % oz. 15 % od leta 2024) in delež živil iz shem kakovosti (20 %). V šolski shemi je v letu 2021/22 sodelovalo 423 osnovnih šol, sadje in zelenjavo je dobavljalo 319 dobaviteljev, od tega 52 % kmetov. Količinsko se je razdelilo 95 % sadja in le 5 % zelenjave. V šolski shemi se v povprečju razdeli 1,4 kg jabolk na leto na otroka.
Ponudniki v javne zavode opozarjajo na okvirne sporazume, kjer kasneje ni naročila, na premajhne količine za dnevno dostavo, premalo sezonskega naročanja, javni zavodi ne izločajo sklopov, da bi lahko ponudili le jabolka, nepoznavanje količinskih potreb po različnih živilih v javnih zavodih in na cenovno nekonkurenčnost.
Javni zavodi kot naročniki pa se srečujejo z nepovezanostjo ponudnikov, kjer ni stabilne količinske dobave, ter dodatno administracijo.

NOVE TEHNOLOGIJE ZA MALE IN VELIKE KMETE

Dr. Miran Lakota iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je predstavil digitalizacijo v kmetijstvu, precizno in pametno kmetijstvo ter možne ukrepe. V Sloveniji imamo množico zbranih podatkov, ki so razpršeni po posameznih, med seboj nepovezanih bazah. Prihodnost je v robotizaciji in avtonomnih strojih, ki so kompleksni, inteligentni in fleksibilni sistemi. Ti znižujejo stroške dela in porabo materialov, večajo fleksibilnost, zmogljivost in kakovost proizvodov, terjajo pa večje stroške investicij, višje stroške servisa in zahtevajo ustrezna nova znanja.
Nove tehnologije so uporabne tako za velike kot male kmete, saj je vsem cilj povečati kakovost pridelkov, hektarske donose, zmanjšati porabo repromateriala, lažje izpolnjevanje okoljskih zahtev in hitrejše dokumentiranje njihovih ukrepov.
Digitalizacija kmetijstva pomeni prehod od kmeta do družinskega podjetja za pridelavo hrane.
Dr. Robert Veberič z Biotehniške fakultete je predstavil odpornost sektorja sadja in zelenjave. S proizvodnimi tveganji se danes soočajo kmetje, zavarovalnice in država, vendar ukrepi v obliki subvencioniranja zavarovalnih premij niso več zadostni. Predstavil je različne izzive, ki vplivajo na pridelavo, od vremena, bolezni in škodljivcev, varstva narave, voda in biodiverzitete, dostopnosti in cen materialov in energije, pomanjkanja in stroškov delovne sile ter zahteve potrošnikov. Zato potrebujemo tolerantne sorte in nove genomske tehnike.