V Sloveniji je dobrih 15 hektarjev tržne pridelave aktinidije ali kivija, od tega 14 hektarjev na Vipavskem in Goriškem in 1,5 hektarja v Slovenski Istri. Pred leti je bilo nasadov nekaj več, a so predvsem na Vipavskem ponekod propadli v celoti zaradi bakterijskega ožiga. Letošnja letina kivija je zelo slaba, saj je večje nasade na Goriškem uničila toča in so pridelovalci povsem brez pridelka.
Največji nasad kivija v Sloveniji je v lasti sadjarja Tomaža Šinigoja iz Dornberka v Goriških Brdih, ki pa letos iz 2,5 ha nima za prodajo niti kilograma kivija. Debela toča je namreč konec julija uničila ves pridelek. Zaradi od toče poškodovanih dreves bodo morali v prihodnjem letu prilagoditi tudi celotno tehnologijo obrezovanja ter redčenja cvetov in plodov.
»Če bo prihodnjo sezono na poškodovanih vejah preveč plodov, se bodo polomile, zato že sedaj lahko napovem, da bo pridelka zagotovo pol manj od normalne letine, četudi bo vreme in vse ostalo v redu,« je povedal Tomaž Šinigoj.
Na kmetiji Šinigoj pridelujejo sadje na 24 hektarjih, in sicer hruške, breskve, nektarine, marelice, češnje, kaki in kivi, a v zadnjih desetih letih niso imeli normalne letine, saj jim je vsako leto del ali celoten pridelek vzela pozeba, toča, suša in vse druge vremenske neprilike. Kot pravi Tomaž, predvsem ni več mladih, ki bi ohranjali tradicijo kmetije, saj to danes pomeni, da si od jutra do večera v škornjih, a vseeno nimaš za preživetje. Tomaž Šinigoj ima štiri sinove, ki jih glede na vse križe in težave v sadjarstvu ne želi prepričevati, naj nadaljujejo njihovo družinsko tradicijo oziroma sploh kmetujejo.
Na kmetiji Marjana Mozetiča iz Prvačine v Goriških Brdih imajo 200 dreves kivija. Tudi v njihovem nasadu v zadnjih šestih letih ni bilo normalnega pridelka, letos pa so že drugič v zadnjih nekaj letih povsem brez pridelka. V začetku julija je bil nasad lepo obložen in kazalo je, da bo pridelek nadpovprečen. Žal je konec julija ves pridelek uničila toča.

BOLEZEN BAKTERIJSKEGA OŽIGA SE JE V NASADIH UMIRILA

V Vipavski dolini in Goriških Brdih je v Register kmetijskih gospodarstev vpisanih nekaj manj kot 14 hektarov nasadov aktinidije. Pred leti so imeli predvsem pridelovalci v Spodnji Vipavski dolini velike probleme s propadanjem dreves zaradi bakterijskega ožiga. Kot pravi Sara Spačal Dovžak, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, se v obstoječih nasadih še vedno pojavljajo problemi s to boleznijo, vendar v manjši meri kot pred leti.
Bakterijski ožig je nevarna, gospodarsko pomembna bolezen, ki povzroča naglo odmiranje posameznih rozg ali celotnih rastlin, v najhujših primerih propadejo celi nasadi. Patogen se lokalno hitro širi z vetrom in dežjem, s pelodom ter na večje razdalje z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom. Pridelovalci se lahko uspešno borijo proti širjenju bakterijskega ožiga z izvajanjem pravočasnih preventivnih in kemičnih ukrepov, kot so sajenje neokuženega sadilnega materiala, izvajanje rezi in odstranjevanje vej iz nasada v suhem vremenu, redno odstranjevanje sumljivih poganjkov ter uničevanje in sežiganje le-teh. Rezne ploskve večjega premera od 2-3 cm je potrebno premazati s cepilno smolo z dodatkom bakra, redno razkuževati orodje za rez z 10 % raztopino natrijevega hipoklorita ali 70-odstotnim alkoholom ter razkuževati vse orodje, priključke in stroje, ki se uporabljajo v nasadu aktinidije. Pri rokovanju z okuženimi rastlinami je treba uporabljati rokavice za enkratno uporabo, ki preprečujejo stik rok z bakterijskim izcedkom, pri vstopu in pred izhodom iz okuženega nasada je potrebno razkužiti obutev, delovno obleko pa oprati na 60 °C. Osnovni kemični ukrep je uporaba bakrovih pripravkov po opravljeni rezi in odstranitvi vej iz nasada, v jeseni v obdobju odpadanja listja ter spomladi v času brstenja. V primeru pojava in širjenja bakterijskega ožiga lahko pravočasno škropljenje z bakrovimi pripravki prepreči nove okužbe.
Kot še navaja Sara Spačal Dovžak, sadjarjem priporočajo izvajanje vseh agrotehničnih, sanitarnih in higienskih ukrepov, s katerimi lahko ustvarijo optimalne pogoje za rast in krepitev naravne odpornosti rastlin.

ZANIMANJA ZA NOVE NASADE NI
V zadnjem času je premalo zanimanja za postavitev novih nasadov aktinidije. Razlog so predvsem vse pogostejše vremenske ujme (spomladanske pozebe, toča, suša, orkanska burja, nalivi …) in problemi iz preteklih let zaradi bakterijskega ožiga.
Za postavitev novega nasada aktinidije se priporoča vinogradniška sončna lega, ki je zaščitena pred vetrovi in spomladansko pozebo. Aktinidija dobro uspeva v ilovnato-peščenih, dobro založenih odcednih tleh, ki imajo 3 – 4 % organske snovi in pH med 5,6 do 7. Potrebno je zagotoviti dovolj vlage (postavitev namakalnega sistema v celotnem nasadu), vendar ne prenese zastajanja vode.
Pri aktinidiji poznamo ženske in moške rastline, ki jih oprašujejo čebele in veter. Na 5 do 8 ženskih rastlin je treba posaditi vsaj eno moško, da pride do dobrega opraševanja in oplodnje. Priporoča se sajenje v spomladanskem času, na sadilni razdalji 4 – 5 m x 3 – 5 m, da se izognemo spomladanski pozebi. Sadike je treba kupiti v drevesnicah in preveriti, da imajo etiketo o brezvirusnem sadilnem materialu. Pri gojenju aktinidije je nujno opora z dodatno konstrukcijo v obliki latnika.

V ISTRI LE 1,5 HA AKTINIDIJE
»Trenutno je v Istri le 1,5 ha intenzivnih nasadov aktinidije. Veliko več jih nikoli ni bilo predvsem zaradi pomanjkanja vode in infrastrukture za namakanje, kar je pri pridelavi aktinidije nujno. Iz omenjenih razlogov tudi ni zanimanja za ureditev novih nasadov. Bakterijskega ožiga aktinidije v Istri sicer še ni bilo, a stroški naprave nasada so precejšnji, saj je potrebno postaviti tudi oporo in namakalni sistem, kar ni poceni. Pri nakupu sadik ni pomembno, od kod izvirajo, nujno pa morajo imeti potni list, iz katerega je razvidno, da so sadike zdrave oz. brezvirusne,« je povedala mag. Urška Klančar, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica.