Kako obvladati naraščajoče cene goriv, energentov, storitev in predvsem hrane, so se spraševali sogovorci na okrogli mizi, deležniki prehranske verige: pridelovalci, predelovalci, predstavniki trgovcev in vlade. Kmetje si želijo pošteno plačilo za svoje pridelke, za delo in zaslužek za razvoj kmetije.  

Tatjana Buzeti s kmetijskega ministrstva je poudarila sprejete ukrepe vlade, ki jim bodo sledili še novi, cilj vseh pa je zagotoviti energetsko in prehransko varnost za vse. V prvi vrsti bo vlada zaščitila gospodinjstva, hkrati pa tudi gospodarstvo, vključno s kmetijskim in ribiškim sektorjem. Določenih pomoči so kmetijci že deležni, pripravljajo se ukrepi za pomoč čebelarjem in hmeljarjem, kmetijam, majhnim, srednje velikim in velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo, razvojem in trženjem kmetijskih pridelkov. Buzetijeva je omenila še spremljanje košarice cen osnovnih skupin živil, ki je namenjeno reguliranju cen. Košarica je že 15 % cenejša in v njej prevladujejo živila slovenskega porekla. Ker prehranski draginji botrujejo visoke cene energentov, je vlada sprejela ukrepe za zamejevanje cen elektrike in plina, omejila je najvišjo dovoljeno maržo za kurilno olje, prav tako pa regulira maloprodajne cene za vsa goriva izven avtocest in hitrih cest. Vsi ukrepi so ciljno naravnani in pomagajo predvsem najšibkejšim.

15 % družinskega proračuna se namenja prehrani.

PRIDELOVALCE SKRBIJO VISOKI VHODNI STROŠKI

Kmete trenutno skrbijo cene mineralnih gnojil in ali bodo sploh na voljo. Dve leti nazaj je bilo dušično gnojilo po 200 evrov/ha, sedaj je 1000 evrov/ha. V kolikor ne bo gnojil, bodo pridelki manjši, ne bo surovin za predelavo in vsi bomo še bolj odvisni od uvoza, manjša bo samooskrba, je povedal predsednik kmetijske zbornice Roman Žveglič. Trgovina bo živila iskala drugje, če jih ne bo doma.

Cena hrane se bo morala dvigniti. Če lahko na letni ravni približno 20 % družinskega proračuna potrošimo za mobilno tehnologijo, tudi 20% odstotkov za hrano ne bi smelo biti preveč.

Glede primerjalnika cen osnovnih skupin živil se v zbornici zavzemajo, da bi se raziskalo, kolikšen del cene dobi posamezni deležnik v celotni verigi hrane. Pred to krizo je bil samo davek pri kruhu višji, kot je kmet dobil za pšenico. Primerjalnik cen bi moral vzpodbujati nakup slovenskih živil. Žveglič zameri, da se pri promociji slovenske hrane z noto nostalgije prikazuje kmetijstvo, ki smo ga poznali pred pol stoletja. Pridelava hrane je danes gospodarska panoga brez vsakršne romantike, saj gre za vsakodnevni neizprosen boj na trgu. Zelenjava iz Italije ali Španije je cenejša, ker imajo tam veliko več registriranih fitofarmacevtskih sredstev, boljšo posestno strukturo, sužnjelastniško delo in veliko viškov.

60 do 70 % hrane je iz uvoza.

HRANA SE BO DRAŽILA

Izidor Krivec iz Celjskih mesnin razume, da so pritiski trgovcev po cenejši hrani vedno večji, predvsem po verigi navzdol. Če so junčji in svinjski zrezki po 10 €/kg, je to prenizka cena glede na strošek od reje do prihoda izdelka na trgovsko polico. Junčje stegno, katerega nabavna cena je 8 €/kg, je treba očistiti, narezati (iz enega kilograma dobiš 600 gramov zrezkov), zrezke zapakirati in prišteti še davek. To pomeni, da so stroški čez 10 €/kg. Krivec ne podpira primerjanja cen osnovnih živil, pač pa ukrepe, ki bi zaustavili dvig cen energentov. Razume, da je treba zaščititi najbolj ranljive, a zaščititi je treba tudi živilskopredelovalno industrijo in tudi trgovino. Stroški dela, repromateriala, surovin in predvsem energije so se v živilski industriji dvignili za 50 %, kar se bo slej ko prej moralo poznati pri maloprodajnih cenah. Slovenska košarica danes predstavlja le 15 % družinskega proračuna. Pred pol stoletja je hrana predstavljala 90 % družinskega proračuna, pred 30 leti pa 50 %. In če bo zdaj zrasla na 20 %, ne bo hudega, pravi Krivec. Če bomo zrušili verigo hrane, bomo zrušili samooskrbo in še več živil se bo uvažalo.

Pri mesu smo že dosegli visoko stopnjo zavesti, malo govedine je uvožene, prav tako piščančjega mesa, več se uvaža le svinjine zaradi nizke samooskrbe. Nerazumljivo je, da smo pri zelenjavi le 40-odstotno samooskrbni, zato kmetijstvo nujno potrebuje strategijo in pomoč države.

Kmetje in živilska industrija bijejo težek boj s trgovino pri pogajanjih glede cen. Še težji je boj za doseganje višjih cen pri javnih zavodih.  

TRGOVCI NAJ BI MARŽE ZMANJŠEVALI

»Marže trgovcev se dajo ugotoviti iz revidiranih poročil, ki jih objavljamo,« na vprašanje o maržah odgovarja Iztok Verdnik iz Mercatorja, ki dodaja, da vsi trgovci zmanjšujejo marže. Trgovina z živili ima v Sloveniji izrazito konkurenčen trg, saj vsak Slovenec v povprečju na mesec obišče 5 različnih trgovcev. Trgovci zaradi vse višjih stroškov energentov dnevno bijejo boj z dobavitelji, ki pritiskajo z višjimi cenami in celo grozijo, da ne bo dobave, pravi Verdnik. Veliko se izvaža nepredelane hrane in kmetijskih pridelkov, uvažamo pa predelane izdelke. Dejstvo je, da iz uvoza prihajajo pridelki in izdelki, pri katerih je večja uporaba antibiotikov, pesticidov, herbicidov, negativne posledice nakupov teh izdelkov pa vplivajo na celotno verigo hrane in pomenijo dolgoročne težave tako v nacionalni ekonomiji, zdravstvu in na številnih drugih področjih.

Vsi smo v velikem pričakovanju, kaj bo naredila EU in slovenska vlada z višanjem cen energentov, ki so glavni krivec za vso draginjo, meni Iztok Vernik. Povprečni dohodek na kmetijsko gospodarstvo je ena tretjina povprečne bruto plače in se s tem dohodkom se ne da živeti, ob tem da je slovenska proizvodnja hrane zelo odvisna od vremenskih pogojev. »Trgovci poslušamo, zakaj imamo poljska jabolka, mi pa odgovarjamo, da zato, ker slovenskih ni, ker je bila zmrzal.« Osnovna infrastruktura za pridelavo je kritična in zahteva kmetijsko politiko, ki bo zagotovila trajnostno pridelavo. Pridelava hrane bi morala biti strateško pomembna, pa žal ni, je še povedal Verdnik.

Buzetijeva je dodala, da je naloga vseh, da se naredi korak naprej, potrebne so naložbe v energetsko preobrazbo in povečanje samooskrbe. Potrošniki morajo bolj posegati po živilih slovenskega porekla, zmanjšati je treba embalažo in zavržke hrane. 

»Treba bo sprejeti, da hrana ne more biti več tako poceni, saj je deležniki v prehranski verigi ne morejo zagotavljati ob vseh visokih stroškov. Nekoč smo prodajali junčje ali svinjske polovice, danes prodajamo narezke ali 400-gramske pakirane kose, katerih embalaža se je podražila za 50 %,« pravi Izidor Krivec.