Na območju Slovenije je bil izpad pridelka jagod zaradi aprilske pozebe glede na lego zelo različen. Ponekod je bila škoda neznatna, drugje so nabrali le 10% načrtovane pridelave. Poleg pregleda lanske letine so na tokratnem posvetu o jagodi pregledali delo v minulih dveh desetletjih ter govorili o novih tehnologijah in razvoju pridelave v prihodnje. V svetu in temu bodo morali slediti tudi naši pridelovalci, potekata dva načina pridelave: ekološka in pridelava zunaj tal.

Med vsemi sadnimi vrstami so pridelovalci jagod v zadnjih dveh desetletjih zelo sledili tehnologijam, s katerimi so dvigovali pridelek in rastlino zaščitili pred raznimi vremenskimi nevšečnostmi. Večina pridelovalcev jagode sadi na folije na grebene v tunelih ali rastlinjakih z urejenim namakanjem. Na prostem je le tretjina od skupnih 140 ha tržnih površin jagod.

Kljub temu je vpliv podnebnih sprememb tako kot na vseh drugih rastlinah kaže tudi na jagodi. Lanski december je bil za dve stopinji toplejši od povprečja zadnjih deset let. Toplejši je bil tudi januar in februar. Marec ni bil toplejši, a je imel veliko sonca in jagode so rasle, zato je aprilska pozeba v nekaterih nasadih naredila veliko škode. Hladen je bil tudi maj, medtem ko so junija bile bistveno višje temperature od povprečja in jagode so bile ožgane, prej pa že majhne in zaradi pozebe tudi manj.

Ko se odločamo za nasad je potrebna ustrezna lega, ugodna sestava tal, vodni vir za namakanje in  kako močan je lahko veter oziroma so potrebni vetrozaščitni pasovi, tudi če so tuneli oziroma rastlinjaki.

ŠKODA PO POZEBI JE BILA ZELO RAZLIČNA

Pridelovalci so se proti pozebi borili na različne načine in posevki so zelo različno pozebli. Če je bilo v letu pred tem (ko so sadike posadili) narejeno vse kot mora biti in so bile rastline v dobri kondiciji, je bilo škode po pozebi manj. Nasadi, ki so bili v januarju in februarju očiščeni starega listja, so bili v aprilu v višji razvojni fazi in so bile rastline bolj občutljive na mraz. Najmanj škode je bilo v nasadih, kjer do pozebe v nasadih niso naredili še nič in so bile rastline še v fazi zimskega mirovanja. Večina pridelovalcev pred aprilom tunelov ne pokriva zaradi nevarnosti snega, je pa večina pokrivala posevke tudi s tremi koprenami. Nekateri so uporabljali tudi grelne sveče. Nasadi pokriti s koprenami in brez tunelov so manj pozebli, razen tam, kjer je bil veter. Nasploh bo v bodoče ponekod treba razmisliti o ureditvi vetrozaščitnih pasov, opozarja Alenka Caf iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Bolj so pozeble jagode v dolinah. V maju je bilo veliko padavin in marsikje so bili izlivi vod, tla so bila preveč namočena, na koreninah so se pojavljale koreninske bolezni in rastline so tudi propadale.

80.000 evrov je vredna investicija v ureditev hektarskega nasada jagod: 20.000 evrov priprava nasada (0,48 evra/sadiko: sadika, sajenje, gnojila, priprava tal, folija, tkanina med folijami in nad sadikami) + 60.000 evrov kovinska konstrukcija z vrati in bočnimi folijami

Andrej Vogrin iz  Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor je pojasnil, da dodatna plastična folija na tunelu jagodo zavaruje do -2 °C,  pokrita s kopreno še dodatnih -°C, še ena koprena dodatnih -2°C in še z ogrevanje s svečami  lahko skupaj jagode v tunelih zavaruje do -8 °C.  Če eden od teh treh ukrepov minulo spomladansko pozebo, ko je bilo ponekod -8 ali celo -9°C, ni bil izveden, so jagode pozeble.

Ponekod je bil količinsko pridelek popolnoma primerljiv z lansko letino. K boljšemu izplenu je doprineslo tudi podaljšanje obiralnega obdobja, ki se je na najbolj toplih legah v Posavju začelo že okoli 20. aprila in zaključilo v prvi polovici junija. Kadar nastopi dolgo cvetenje in ni prisilnega dozorevanja zaradi visokih temperatur v času zorenja, jagoda pridobi na teži in velikosti plodov, hkrati pa ni obiralnih konic, kar je letos olajšalo obiranje, pravi Andreja Brence iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

V delovno intenzivni panogi kot je pridelava jagod je potrebno veliko delovne sile. V tujini dela v rastlinjakih že opravljajo roboti in zagotovo bo tehnologija v naslednjih 20 letih tudi pri nas napredovala. 

KMETIJA JURKOVIČ IZ BRDA PRI PODBOČJU

Na kmetiji Jurkovič jagode pridelujejo že več let na približno devetih hektarjih. Z letošnjo letino so glede na slabe vremenske pogoje zadovoljni, čeprav je pridelek za 20 do 30 odstotkov bil manjši. Kot je povedal Igor Jurkovič vsako leto menjajo nasad in tako ob normalni letini pridelajo okrog 110 ton jagod, letos jih je bilo za najmanj 20 ton manj. Čeprav so bili ob najboljšo ceno prvih jagod, s katerimi so običajno na trgu prvega maja, so letos v povprečju bile višje cene, ker je bilo nasploh na trgu manj jagod. »Če je jagod manj je prodaja dobra, če pa je jagod tudi drugod veliko in vzporedno z našo jagodo prihajajo na trg jagode iz uvoza, imamo mi težave s prodajo, pravi Jurkovič.

0,20 evra stane samo sadika jagode za tržnega pridelovalca, ki za en hektar potrebuje 40.000 do 50.000 sadik.

TEŽAVE V RASTLINJAKIH IN TUNELIH

Na 20. posvetu o jagodi so govorili tudi o primernem času sajenja. Vegetacijska doba se podaljšuje in zgodnje sajenje, ki se je pomaknilo v konec junija ali začetek julija, ni vedno dobro za pridelek, saj rastlina dva meseca raste v visokih temperaturah. Če ni hlajenja z oroševanjem, ki sicer lahko povzroča bolezni zaradi preveč vlage in senčenja, rastlina ni v dobri kondiciji za pomlad.

Zagotovo je pri tehnologiji pridelave jagod v zadnjih 20 letih bilo veliko narejenega. Jagoda je pri večini pridelovalcev, predvsem manjših pridelovalcev, manj tretirana kot je bila pred desetletji. Pridelovalci varčujejo z vodo pri namakanju, zato ni težav s koreninskimi boleznimi. Tuneli so bili prej v dolžini 100 metrov, sedajo so dolgi le 40 metrov, kar omogoča več zračenja in manj pepelovke. Jagode iz tujine, kjer so veliki pridelovalci in imajo več registriranih zaščitnih sredstev, so zagotovo bolj tretirane. Res pa je, da je v tujini bolj razvito biotično varstvo rastlin kot pri nas, kar pomeni, da vse jagode iz tujine niso slabe. »Imam zaupanje v jagode iz uvoza, vendar le iz sosednjih držav in ne v jagode, ki pridejo do daleč, na primer iz Španije,« pravi Darinka Koron iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Najboljša je domača jagoda. Pri nas konvencionalne pridelave ni, vedno več pa ekološke pridelave. Zaradi bližine je domača jagoda sveža in okusna, ker je danes pobrana, jutri na trgovski polici ali pri potrošniku.  

5 evrov /kg je bila povprečna letošnja tržna cena jagod, nekateri so jo prodali tudi za manj, nekateri tudi za bistveno več, tudi za ceno 7 ali 8 evrov za kilogramu.

PRIDELAVA JAGOD V SUBSTRATIH

Pridelava jagod zunaj tal, breztalna pridelava v zavarovanem prostoru ali na prostem se je v Belgiji in na Nizozemske začela že sredi 70 let prejšnjega stoletja, ker so insekti zelo zmanjševali pridelek. Leta 2010 se je v zahodni Evropi pridelovalo jagode zunaj tal že na 1600 hektarjih. Največji vzpon sajenja v substrate se je začel okrog leta 2005 in se v zadnjih letih povsod zelo povečuje. Do leta 2050, se bo pridelava povečala za 400 %, čeprav je pridelava v substratih zelo draga. Investicija pridelave jagod v substratih v sodobnem rastlinjaku na Nizozemskem je že pred nekaj leti bila ovrednotena na milijon evrov/ha, v primerjavi s tuneli  80.000 evrov/ha ali na prostem 30.000 evrov /ha, ob tem, da je pridelek v substratu 110 do 120 t/ha, v tunelih 35 do 40 t/ha, na prostem pa 25 do 30 t/ha.  Najpogostejši so substrati iz kokosovih vlaken.

Tako v Sloveniji kot v svetu imamo dve različni poti za pridelavo jagod, to je visoko tehnološka in ekološka pridelava in obe se vzporedno razvijata. Pri nas je trenutno okrog dva hektarja površin pridelave jagod v substratih v rastlinjakih.

Na enem hektarju je povprečni donos jagod ob normalni letini je 20 ton, lahko je 18 in manj ali do največ 25 ton na hektar.

Jagoda in nizke temperature

Pridelava in uvoz 

Vir: KIS

IZ 300 HA NA 140 HA JAGOD

Okrog leta 1980 je bilo pri nas 1200 ha jagodičja , od tega 800 ha ribeza, 300 ha jagod in 70 ha malin. Črni ribeza se je v celoti opustil, bistveno manj je malin in tudi jagod. Slednje so šle iz velikih površin na manjše in od leta 2000 so površine stabilne. Zaradi zelo intenzivne panoge, ki zahteva veliko delovne sile, zlasti pri obiranju, vsako leto kakšen pridelovalec opusti, kakšen pa začne.

2,5 kilograma jagod poje vsak Slovenec na leto.