Ormoške lagune, nekdanji bazeni za odpadne vode iz tovarne sladkorja, so postale pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji. Pomembno vlogo pa imajo vodni bivoli, ki s pašo vzdržujejo nizko zaraščanje vegetacije v bazenih, na nasipih in drugih robnih predelih.

Domači vodni bivol izvira iz divjega azijskega vodnega bivola in je ena izmed najstarejših vrst udomačenih živali. Široki parklji bivolom omogočajo hojo po zelo mehkih površinah, ne da bi se jim pri tem ugrezalo. Njihov izbor hrane je pestrejši in so hkrati fiziološko bolje prilagojeni slabši kakovosti krme kot druge vrste govedi. Zaradi tega so bolj primerni za vodno okolje s prevladujočo močvirsko vegetacijo. Paša je med drugim tudi najustreznejša oblika upravljanja območij za ptice, saj ustvarja gola, z nevretenčarji bogata tla. V ormoške lagune so vodni bivoli prišli iz Nežiderskega jezera (nemško Neusiedler See, madžarsko Fertő tó), ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko in je eno  največjih mokrišče srednje Evrope. Leta 2014 so jih pripeljali pet in kasneje še pet, skupaj 8 krav in dva plemenjaka. S povsem naravno reprodukcijo je danes v rezervatu 30 odraslih živali. Čreda zadostuje za 15 do 18 ha pašnih in travnih površin, po katerih se vodni bivoli pasejo v čredinkah ali jih kosijo in pripravijo bale sena za zimsko krmo.

Po območju naravnega rezervata vodi 1,5 kilometra dolga učna pot, ki je opremljena z informativnimi tablami in opazovališči.

V NEKAJ LETIH SE JE VEGETACIJA POVSEM SPREMENILA

Zgodba o Naravnem rezervatu Ormoške lagune je nastala kot plod dolgoletnega sodelovanja med Tovarno sladkorja Ormož (TSO) in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Narava je utrla svojo pot v bazenih za odpadne vode že takoj po nastanku Tovarne sladkorja Ormož leta 1980, saj je mokrišče, sicer umetnega izvora, privabilo številne vrste ptic, zlasti pobrežnikov in rac. Po zaprtju TSO leta 2006, se je mokrišče izsušilo, območje pa je postalo neprimerno za vodne ptice. Bazeni so se začeli naglo zaraščati, vode je bilo zaradi prekinitve dotoka po ceveh vse manj. Nizozemski živilski koncern Royal Cosun iz Brede je leta 2010 bazene predal v last in upravljanje DOPPS. Z zemeljskimi deli, vzpostavitvijo pašnikov  in travnikov ter drugimi ukrepi, se je struktura vegetacije v nekaj letih bistveno spremenila. Gosta lesna vegetacija in ruderalne površine na obrobju so bile v celoti spremenjene v travišča, ki jih prej na območju rezervata ni bilo, površine odprte vode, sestojev trsta in rogoza in trstišč so se občutno povečale. Redno ročno odstranjevanje lesnih rastlin, paša vodnih bivolov, košnja in mulčanje so preprečevali zaraščanja bazenov, pove mag. Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje in stike z javnostjo DOPPS. Deli območja so vključeni v sistem zemljišč v uporabi kmetijskih gospodarstev (Gerk), na katerih poteka kmetijska raba, saj je DOPPS registrirano kmetijsko gospodarstvo s certifikatom ekološke kmetije.

Z industrijo je prišlo do  narave – industrije ni več, ohranil se je košček narave.

LETA 2017 STATUS NARAVNEGA REZERVATA

Z naravovarstvenim upravljanjem je DOPPS v Ormoških lagunah ponovno vzpostavil selitveno postojanko ptic in ugoden prehranjevalni ter razmnoževalni habitat za številne ogrožene vrste ptic, kačjih pastirjev, hroščev, plazilcev in sesalcev. Izjemna narava je bila tudi povod, da je vlada leta 2017 območju dodelila status naravnega rezervata.  Naloga DOPPS je, da obnavlja in vzdržuje optimalne habitate mokrišč za gnezdenje in selitveno postojanko ptic ter promovira območje kot naravni rezervat, ki je namenjen izobraževanju in ozaveščanju obiskovalcev o ciljih varstva narave. Nekdanja strojnica čistilne naprave  je bila preurejena v projektno pisarno z manjšim razstavnim prostorom oziroma predavalnico, kjer so že gostili številne goste iz Slovenije in tujine, hkrati pa rezervat postaja del turistične ponudbe občine Ormož. Vsako leto rezervat obišče vedno več turistov, dnevnih obiskovalcev, ljubiteljev narave, raziskovalcev, učencev šol in študentov. Letos so zaradi epidemije koronavirusa obiskovalci v glavnem bili domači gostje iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske in drugih regij, ki so v rezervat prišli namensko ali so dopustovali v enem od zdravilišč severovzhodne Slovenije. Vedno več obiskovalcev je tudi domačinov, ki so rezervat sprejeli za svojega. Letos si je rezervat ogledalo več kot  10.000 obiskovalcev, zadovoljno pove mag. Dominik Bombek.

OBMOČJE SE RAZROSTIRA NA 67 HEKTARJIH

Območje Ormoških lagun sestavlja šest nekdanjih bazenov za odpadne vode TSO z vmesnimi nasipi,  zasuti nekdanji saturacijski bazen, nekdanje površine za odlaganje materiala, ki so po obnovi večinoma spremenjene v travišča in druge kmetijske površine, topolovi nasadi v okolici bazenov, kompleks strnjenega starega poplavnega gozda, manjši sestoji mehkolesnega gozda v okolici bazenov, rokav in nekaj kilometrov poti. Vzdolž severnega roba teče Pušenski potok, ki območje ločuje od obsežnejšega kompleksa intenzivno obdelovanih kmetijskih površin. Ob glavnem objektu je vrt rezervata, ki je kot učilnica na prostem s prikazom sonaravne ureditve domačega vrta in predstavitvijo naravovarstvenih ukrepov za vsakogar, na primer gnezdilnic za ptice in netopirje. Na majhni njivi so pridelali ajdo kot medovito rastlino, sibirsko rž, lani je bila na njej ozelenitev, letos pa so posejali ozimno pšenico durum. V  sadovnjak pa že uspešno raste 15 visokodebelnih starih sort jabolk in hrušk, ki jih pred hladnimi vetrovi in pozebo varujejo gozdni pasovi.

POSTAJALIŠČE PTIC SELIVK

Na širšem območju Ormoških lagun (vključno z Ormoškim jezerom ter okoliškimi gozdovi in kmetijskimi površinami) so ornitologi do konca leta 2016 skupaj zabeležili 266 vrst ptic, kar je 69 odstotkov vseh v Sloveniji ugotovljenih vrst. Na območju rezervata je bilo v enakem obdobju popisanih 220 vrst ptic, od tega jih 85 tukaj redno ali občasno gnezdi, 28 je gnezdilk okolice, 107 pa vrst, ki so bile zabeležene pozimi ali na selitvi. Ptice so uvrščene v 52 družin, med najbolje zastopanimi so družine s prevladujočimi vrstami vodnih habitatov, zlasti plovci, čaplje ter predstavniki šestih družin, znani pod skupnim imenom pobrežniki.

V rezervatu imajo še velike načrte, predvsem v smeri ozaveščanja ljudi do naravne in kulturne dediščine. Predvsem želijo urediti še dodatno infrastrukturo, ki jim bo omogočala razvoj novih dejavnosti oziroma nadgradnjo obstoječih, za to pa potrebujejo vodovod in elektriko. Nov projekt je Zeleni trikotnik v okviru katerega bodo za obiskovalce postavili didaktična igrala za otroke, namenske mobilne kovčke za otroke, daljnoglede za opazovanje ptic in eko učni vrt.

Največji del Ormoških lagun pokriva mokrišče znotraj obstoječih nasipov, kjer se odprta vodna površina izmenjuje s plitvinami in neporaščenimi blatnimi površinami, obsežnimi trstišči, sestoji rogoza in drugimi tipi močvirske vegetacije.