Katere vrtnine sejemo ali sadimo v drugi polovici leta je na spletnem zimskem srečanju predstavila Ana Ogorelec, iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana.

Strniščni dosevki preprečijo preveliko sončno pregrevanje tal, uničenje talnih organizmov in zapleveljenost njiv. Nove vrtnine pa lahko posejemo tudi po zgodnjih vrtninah  (grah, solata,…), spet z namenom, da njiva ni prazna.  Ker gre za poletno obdobje, ko so temperature visoke in nastopi suša, saj več vode izhlapi kot je pade s padavinami, je pogosto potrebno namakanje. Zaradi negativne vodne bilance in za ohranitev organskih snovi v tleh je zelo pomemebna priprava tal.

POLETNA OBDELAVA TAL

Talna vlaga se ohrani le s plitvo obdelavo tal. Gre za konzervirajočo, ohranitveno obdelavo z diskastimi ali krožnimi rahljalniki, ki zemljo le pomešajo s setvenimi ostanki. Uporabijo se lahko tudi gruber, to je dletasti rahljalnik z globoko nogačo, ki spodreže korenine prejšnjega posevka. Krožne brane pri obdelavi tal za naslednje posevke niso dovolj, ustrezen pa je mulčer, s katerim rastline pred obdelavo tal razbijemo. Vsekakor gre za obdelavo tal brez brez oranja (no till), s čimer se ne odpira globoka brazda in voda ne izhlapeva. Na vrtovih se uporabijo vrtnarske vile (tudi ruske vile), s katerimi zemljo le prerahljamo in odstranimo plevele.

Sejalnica vrtnin mora biti takšna, da se razpre mulč ali zastirko in pade seme na čisto zemljino. Po setvi in kalitvi se na njivi ohrani suha zastirka iz slame in drugih ostankov rastlin, kar preprečuje izhlapevanje vlage s tal. Prav tako rastline kasneje zaščitimo z zastirko iz slame ali PE folijami (bele, rjave, črne). Pomemben je kolobar in biotska pestrost, suši pa se najbolj izognemo z rednim namakanjem, bodisi  kapljično ali z razpršilci in z zastirkami iz PE ali iz naravnih materialov.

MOTOVILEC IN STROČJI FIŽOL KOT DOSEVKA

Motovilec sejemo od sredine avgusta do sredine septembra, lahko pa tudi spomladi.  Tla je treba plitvo prerahljati in po setvi v suši povaljati in po potrebi zaliti. Slabo kaljenje je posledica suše, vročine ali slabega semena. Tla ne gnojimo, razen spomladi (40 kg N/ha) Motovilec lahko sejemo ali sadimo na njivo kot šotne kocke, česar se v zadnjih letih poslužujejo tržni pridelovalci za pridelavo v rastlinjakih, kar delajo v času od septembra do novembra in pobirajo pridelek v 40 do 100 dneh, tudi pozimi. Motovilec pobiramo preden začnejo spodnji listi rumeneti. Bolezen, ki se lahko pojavi zaradi prevelike zračne vlage je siva plesen.

Motovilec sejemo spomladi ali avgusta do sredine septembra.

Kot poletni dosevek je lahko nizek fižol za sveže zrnje, ki ga sejemo julija do 10. avgusta ter obiramo v oktobru. Lahko ga sejemo s sadilcem za krompir, 5 do 6 zrn na 30 cm ali s sejalnico zrna na 5 cm v medvrstni razdaljii 40  do 50 cm ali ročno. Po setvi, če so vlažna, tla uporabimo zaščitna sredstva proti plevelu ali ročno okopavamo in osujemo vrste. Pred setvijo ne gnojimo, kasneje pa dodamo dušik in po potrebi zalivamo. Stročji fižol pobiramo v voščeni zrelosti.  

Nizki fižol lahko sejemo tudi v živi mulč oziroma ozimno rž, ki jo povaljamo in sejemo v trakove. Visok fižol za stročje pa lahko poleti sejemo v rastlinjak, katerih stroke pobiramo v septembru in oktobru. Ogorelčeva opozarja na uporabo zdravega kakovostnega semena, sj bo le tako zdrav tudi pridelek fižola.  

SETEV STRNIŠČNE REPE SPOMLADI ALI POLETI

Strniščna repa, koleraba, črna redkev ne potrebujejo gnojenja s hlevskim gnojem, medtem ko za zelje pred plitvo obdelavo tla potrosimo z gnojevko ali gnojnico. S tem dodamo zemlji hranila in dodatno vlago. Strniščno repo lahko sejemo spomladi (marec, april) ali po strnišču po žetvi žit ali po zgodnjem krompirju po 20. juliju. Seme kali pri 18 °C v treh do pet dni, optimalna tempratura rasti pa je 20 °C. Mlada repa pomrzne pri -3 °C , stara rastlina pa pri -5 °C . Zahteva dovolj lažna tla z nevtralnim pH. Ker ne prenaša gnojenje s hlevskim gnojem, gnojimo prejšnjo kulturo (krompir, grah, žito). Če ima repa premalo vode je koren pekoč in deformiran. Rdeči listi so posledica pomanjkanja fosforja, kar pa je posledica slabo razvitih korenin in suše ter previsokega pH.

Ima vrsto škodljivcev in bolezni. Med škodljivci so repna grizlica in bolhači, med boleznimi pa alternaria – pegavost. Repo pobiramo po dveh mesecih, sejano poleti v septembru in oktobru. Najokusnejša je pri debelini 7  do 10 cm premera korena, pobiramo pa lahko tudi manjše. Shranjujemo jo v vlažnem in hladnem prostoru. ´ Užitni in okusni so tudi listi repe, za kar lahko korene posadimo v posode in pozimi skladiščimo en mesec pri 0 stopinjah in pri vlagi 95 do 99%. Uporabimo jo tudi za kisanje.

PODZEMNA KOLERABA IN ČRNA REDKEV

Podzemna kolerabo sejemo aprila in maja ali kot strniščni dosevek juliju. Lahko jo sejemo ali sadimo sadike. Če so po setvi rastline pregoste, jih redčimo. Potrebuje rodovitna tla z zadostno količino apna, pH 6,5 do 7,5. Ne smemo gnojiti s hlevskim gnojem. Tla se poleti ne smejo izsušiti, saj to povzroča pomanjkanje bora in votlo srce. Zato je potrebno dognojevanje z borom in dušikom. Vzkali v treh do šestih dneh, največjo nevarnost pa predstavljajo bolhači in gosenice. Pri puljenju jo ne smemo poškodovati. Liste odtrgamo, odrežemo konec korena, a pazimo, da rez ni premočna, saj to povzroči sušenje korena pri skladiščenju.

Črno redkev lahko sejemo že v aprilu, maju ali po strnišču v juliju. V času dolgega dne lahko pride do cvetenja. Pri 20 °C kali že v 2 dneh. Seme povaljamo in po potrebi zalivamo. Najbolj uspeva v srednje težkih, propustnih, humusnih tleh s pH 5,6 do 7. Črne redkve ne sadimo za kapusnicami, ne gnojimo z hlevskim gnojem, pač pa  enkrat do dvakrat pognojimo z dušikom. Po setvi je potrebna zaščita pred bolhači. Dozori v 50 dneh in jo pobiramo isto kot kolerabo. Črno redkev lahko skladiščimo nekaj mesecev pri 0 °C in 95% zračni vlagi ali v zasipnicah.

Jesenska zelenjava je dobra tudi voluharjem.

NIŽJE TEMPERATURE PRENESE KITAJSKI KAPUS

Zgodnejše sajenje kitajskega kapusa vzpodbuja cvetenje, zato ga sadimo avgusta. Zelo hitro raste in ga lahko pobiramo že čez mesec in pol. Zaradi hitre rasti potrebuje veliko vode, prenese pa tudi nižje temperature. Potrebna je zaščita pred gosenicami, predvsem pred repno grizlico.  Glave imajo od 0,5 do 1 kg. Skladiščimo ga pri 0 do 2 °C nekaj mesecev, pri čemer pa lahko izgubi do 40 odstotkov teže.

Solata najbolje uspeva v zmerni klimi spomladi in jeseni in takrat daje tudi največje pridelke. Sadimo jo terminsko na 14 dni. Pomladi jo prekrivamo s kopreno. Najkasnejše sajenje solate opravimo v avgustu, da jo poberemo še pred slano do 15. oktobra. Solata uspeva na srednje težkih, humusnih tleh. Po potrebi jo je treba zalivati.

Solato lahko vzgajamo iz sadik, najbolje v šotni kocki, ki jo ne smemo posaditi prenizko. Vzgoja sadik traja 4 do 6 tednov. Na stalno mesto jo sadimo, ko ima sadika  4 do 6 listov. Pri direktni setviji je nenehna borba proti plevelom, zato je vedno pogostejša vzgoja sadik in saditev na folije.

RADIČI IN ENDIVIJA

Radič cveti v obdobju dolgega dneva, zato ga pridelujemo kot naknadni posevek. Radič sejemo maja in junija, sadimo od junija do avgusta. Pri setviji je potrebno redčenje in presajanje.  Radič za glavice pobiramo jeseni, listnati radič, solatnik, pa čez celo leto. Radič za siljenje sejemo v uniju in juliju in ga večkrat pokosimo, da se okrepi koren, katerega pobiramo novembra ali tik pred siljenjem. Kratkotrajno prenese tudi do -4 °C. Podobno kot radič tudi endivija cveti v dolgem dnevu, zato jo sadimo od julija naprej. Nevaren škodljivec so koreninske uši, proti katerim se je mogoče boriti z dobro obdelavo tal in namakanjem. V vlažnih poletjih in jeseni se lahko pojavijo pegavosti.  

Vrtnine, ki jih sejemo in sadimo v drugi polovici leta so še špinača, por, rukola, redkvice, zimska solata, čebula, česen.

 

´

 Vir: KGZ Ljubljana