Namen zelenega javnega naročanja je, da v šole, vrtce, domove ostarelih in druge javne zavode pride več ekoloških in živil sheme kakovosti. Osnovno merilo pri izbiri živil ne bi smela biti cena, pač pa sheme kakovosti in druge prednosti lokalnih živil, kar pa v praksi še vedno ni pravilo, pač pa prej izjema.

Zakon o javnem naročanju, ki ima izjeme za naročanje živil in Zakon o kmetijstvu obvezujeta javne zavode, da upoštevajo Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki z okoljskega vidika in cilji zelenega javnega naročanja mora izpolnjevati dva cilja. Delež ekoloških živil glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, mora biti 12 % (do konca leta 2023), od leta 2024 pa 15 odstoten, delež živil iz shem kakovosti pa mora znašati glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 20 odstotkov. Kot je na srečanju ponudnikov ekoloških kmetij in drugih ekoloških in certificiranih živil, ki je v organizaciji ministrstva za okolje in prostor nedavno potekalo v Hiši EU Ljubljani, povedala Tadeja Kvas Majer iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kmetijska inšpekcija v javnih zavodih preverja izvajanje uredbe. Zaenkrat na kršitve le opozarjajo, v naslednjem koraku bodo sledile sankcije.

-1,8 trilijona evrov letno je poraba javnih organov, kar predstavlja približno 14 odstotkov bruto domačega proizvoda EU 

-140 milijonov evrov je letna vrednost javnih naročil živil v Sloveniji.  

FAZA PREVERJANJA TRGA

O postopkih javnega naročanja, o pripravi uspešne ponudbe ter portalu javnih naročil, je na posvetu govorila odvetnica Maja Prebil, ki ima na tem področju veliko izkušenj. Najprej je poudarila že več kot deset let veljavno zakonsko izjemo, ki dovoljuje, da javni zavodi lahko za določeno skupino živil ali le eno samo živilo oblikujejo sklope, ki jih lahko tudi izločijo iz razpisa in ta živila naročajo mimo postopkov javnega naročanja, pri lokalnih pridelovalcih preko dobavnic ali naročilnic. S temi dobavitelji lahko sklenejo pogodbe, ni pa nujno. Vsak izločen sklop živil ne sme presegati 80.000 evrov, skupna vrednost vseh izločenih sklopov pa ne sme presegati 20 % celotne vrednosti javnega naročila živil.

Pred vsakim razpisom javnega naročanja živil bi moral naročnik preveriti stanje na trgu. Kot so ugotovili udeleženci srečanja je to pogosto izjema kot pravilo, zato je Prebilova pridelovalcem predlagala, da sami gredo do šole, vrtca ali drugega javnega zavoda in jim predstavijo svoje pridelke in izdelke, količine pridelkov in izdelkov, sheme kakovosti, možnosti embalaže, skladiščenja, prednosti lokalnih živil in možnosti oblikovanja in izločanja sklopov živil. Predvsem pa je treba naročnika opozoriti, da cena ni edino merilo pri izbiri živila, pač pa lahko cena po zakonu o javnih naročilih predstavlja le en odstotek merila pri izbiri, če se naročnik tako odloči.

Polona Bastič, vodja šolske prehrane v OŠ Vojnik je povedala, da je vse odvisno od tega koliko delovnega časa ima vodja šolske prehrane na voljo. Na večini šol so vodje prehrane še učitelji, razredniki in še kaj, medtem, ko organizacija prehrane zahteva več kot enega človeka. Poleg tega ti mora za vse odločitve dati zeleno luč ravnatelj, ki je ali pa ni ozaveščen o tem, kaj bodo otroci jedli, in ima omejena sredstva za nakup živila.

Z letošnjim januarjem vsem javnim zavodom, katerih skupno letno naročilo ne presega 215 tisoč evrov, ni potreben razpis, pač pa vsa živila lahko dobavljajo preko naročilnic in dobavnic. 

PORTAL JAVNEGA NAROČANJA JE JAVEN

Maja Prebil je udeležence popeljala po portalu javnega naročanja, kjer je javno objavljeno vse, kar se dogaja v zvezi z javnimi naročili, razen sklopi živil, ki so izločeni iz javnega razpisa. Portal omogoča  napredno iskanje bodisi po besednjaku živila, na primer za jabolka ali za določen javni zavod. V portalu lahko vidimo v kateri fazi je javni razpis, koliko časa še traja in kdaj bo nov razpis. Ko je na portalu e-JN objavljeno obvestilo o naročilu ponudnik lahko do določenega roka odda ponudbo, še pred tem pa ima možnost za oddajo kakršnega koli vprašanja, s katerim lahko naročnik spremeni razpisne pogoje. Če na primer morebitni ponudnik pri pregledu razpisne dokumentacije ugotovi, da je potreben certifikat ekološke pridelave, ki ga nima, ima pa kakšen drug znak kakovosti, lahko to v okviru vprašanja predlaga naročniku in naročnik do roka oddaje ponudbe lahko spremeni razpisni pogoj. Vprašanja so zaželjena predvsem iz razloga, sprememb razpisnih pogojev, ki ponudnikom omogočijo sodelovanje. 

Prebilova je opozorila tudi na okvirne sporazume, ki so pri javnih naročilih zelo pogosti, a ne pomenijo še pogodbe z dobaviteljem, ki bo živilo dobavljal. Ko bo naročnik odpiral ponudbe, ki so javne, bo pozval vse k oddaji ponudbe, izbral pa bo le enega. Lahko se zgodi, da bo iz upravičenega razloga, kar je lahko slaba letina, prekinjena pogodba in dobava živila in naročnik bo pozval druge, s katerimi ima sklenjene okvirne sporazume, in izbral novega dobavitelja. 

V skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju je zeleno javno naročanje obvezno za 22 skupin predmetov in storitev, med katerimi so tudi živila.

V POGODBI NAJ BO SPREMINJAJOČA CENA

Če je cena v pogodbi fiksna, se naročnik in dobavitelj morata ves čas trajajoče pogodbe držati cene, pove Maja Prebil. Ker se cene pogosto določajo preden je živilo v ponudbi, Prebilova svetuje, da je v pogodbi zapisana možnost spremembe cene. Žal so pogodbe pogosto kopirane iz preteklih let, običajno veliko predolge in zapletene. Prebilova opozarja, da naj bodo pogodbe čimbolj kratke, enostavne z vsebino kaj je predmet, kolikšna je količina in cena, ki naj ne bo fiksna. Če se cena čez čas spremeni, je potrebno sprejeti k pogodbi aneks, ki mora prav tako biti objavljen na portalu e-JN. Pogosto se zgodi, da je v ponudbi drugačna cena od tiste, po kateri se kasneje živilo dobavlja. Vsaka oseba ima pravico, da po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) od javnega zavoda zahteva posredovanje naročilnic, dobavnic in tudi računov, iz katerih je razvidno kdo, kaj, koliko in po kakšni ceni prodajal oziroma kupoval. Na ta način lahko dolgoročno preprečimo nezakonite spremembe pogodb, predvsem v delu cene.

DVA POMEMBNA DOKUMENTA PRI ODDAJI PONUDBE

V fazi ponudbe mora biti dobavitelj pozoren na dva zelo pomembna dokumenta, to je predračun in  Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), pri katerih ni dovoljeno dopolnjevanje. Še bolj je Prebilova opozorila na natančnost pri določanju in izračunih cen, ki se morajo v več dokumentih povsem ujemati.

Ko naročnik objavi odločitev o javnem naročilu, lahko ponudnik v osmih dneh poda revizijo postopka. Vsak, ki je sodeloval v postopku javnega naročanja, ima pravico do vpogleda v ponudbo drugega, izbranega ponudnika. Odpiranje ponudb je javno.  Tisti, ki je oddal ponudbo ima vpogled v vse dokumente javnega naročanja, kdor ponudbe ni oddal, pa ima pravico za določeno številko javnega naročanja zahtevati  preko ZDIJZ kopije vseh dokumentov.

Zeleno javno naročanje pomeni, da namesto konvencionalnih produktov naročamo produkte, ki imajo manj negativnih vplivov na okolje, lokalnost, živila iz sheme kakovosti, živila, ki niso zapakirana v neko odvečno embalažo, naročamo ne le ob merilu cene, pač pa tudi po drugih kriterijih.

 

SKUPNO JAVNO NAROČILO 12 ZAVODOV NA GORENJSKEM 

Ana Vizovišek iz Mestne občine Kranj je predstavila kako so se lotili priprave skupnega javnega naročila za živila, v katere je sodelovalo 12 javnih zavodov. S Katalogom živil GZS jim je bilo omogočeno hitro in učinkovito pripravo javnega naročila ter izločanje sklopov živil. Ustanovljena je ožja skupina organizatorjev prehrane, ki pripravlja poenoten seznam kategorij in usklajuje šifrant kataloga živil. Z racionalizacijo postopkov pri pripravi in izvedbi naročila je bila dosežena višja kakovost in nižje cene živil, pridelovalcem pa vzpodbuda, načrtujejo pridelavo večjih količin živil na osnovi potreb naročnikov.