Pogosto smo presenečeni, ko vidimo kaj vse zmorejo roke žena in gospodinj s podeželja. Na marsikateri majhni mešani kmetiji, kot so bile nedavno pri nas, so ženske ne le podpirale zidove hiš z opravili kot so kuhanje, peka in pospravljenje, pač pa so opravljale marsikatera moška dela, spet druge so hodile v službo. Njihove roke danes ustvarjajao čudovita dela pa naj bo to kulturna dediščina ali novosti današnjega časa. Med slednje spada Magda Peterlin iz Dolščakov, po rodu Ribnčanka, gonilna sila žena in gospodinj, povezanih v društvu podeželskih žena Velike Lašče.

Do začetka epidemije, so bile članice Društva podeželskih žena (DPŽ) Velike Lašče na vseh prireditvah, ki so se zgodile v Velikih Laščah, pogosto so šle tudi izven občine, celo v tujino in prav vedno je bila zraven tudi njihova predsednica Magda Peterlin. Običajno so na občinskih dogodkih prevzele pogostitve, nemalokrat pa je prav Magda Peterlin s svojimi sočlanicami aranžirala mesto prireditve bodisi je bila to dvorana, mestni trg ali prireditvena soba. Po tem jo poznajo že vsi v kraju, saj med drugim že dolga leta skrbi tudi za urejanje in aranžiranje farne cerkve v Robu, kjer poje tudi v cerkvenem zboru. Doma ima svojo delovno sobo, v kateri najdemo vse, kar je mogoče najti v naravi in se da posušiti in nasploh uporabiti. V sobi so prav vsi letni čas, najbolj pisana je seveda jesen in tudi letos je tako.

PLES IN PETJE STA JI V VELIKO SPROSTITEV

V teh kriznih časih, ko smo ob marsikatera druženja in prireditve, se Magda spomni kako so si prireditve sledile iz meseca v mesec in je točno vedela katera prireditev bo sledila naslednji mesec. Najpomembnejše so tiste, ki jih že tradicionalno pripravlja njihovo društvo, od Gospodinja se predstavi na dan zavetnice vseh gospodinj v avgustu, Bučno marmeladni dan jeseni in zadnja leta tudi vedno bolj znana in razširjena prireditev Ocenjevanje in razstava kruha v krušni peči. “Vedno smo zraven na podelitvi Rožančevih nagrad na Trubarjevini ali kakšni drugi prireditvi, na katero v naše kraje pridejo eminentni gostje,” pove Magda, ki ima nasploh rada kulturo in se po svojih obveznostih ali preprosto za sprostitev udeleži kakšnega koncerta ali gledališke igre doma, v Ljubljani ali kje drugje. Rada ima glasbo, saj je njen mož Marjan glasbenik, rada pleše, bila je članica folklorne skupine in pred leti, ko se je že upokojila in je imela več prostega časa, se je v različnih tečajih naučila tudi standradne, latinsko-ameriške in še celo vrsto drugih plesov.

Magda Peterlin že leta skrbi za okrasitev župnijske cerkve v Robu in tudi letos, ko je cerkev za praznik vseh svetih prazna, je zunanjost cerkve in nekatere grobove lepo okrasila.  

NJENA POZORNOST DO DRUGIH OSREČUJE TUDI NJO SAMO

Kljub temu, da je večina dogodkov v letošnjem letu, odpadla, je bila Magda nadvse vesela, ko jo je poklicala Marija Merljak, da bi s sokrajankami ponovno sodelovale v odddaji Dobro jutro in tokrat predstavile bogat pridelek buč in jedi iz buč. Z njeno organizacijo, domačnostjo in prijaznostjo, ob pomoči še veliko drugih članic, je bilo vse tako kot mora biti. O dogodku, ki so ga bili deležni številni krajani, smo v Kmečkem glasu že pisali. Članice so se namreč tudi v času epidemije koronavirusa, dokler so bili ukrepi še milejši, dobivale enkrat mesečno kot to delajo že dolga leta. Njihov dan je zadnji ponedeljek ali sreda v mesecu, ko pregledajo aktivnosti minulega meseca in naredijo plane, to zajema tudi številne delavnice, predavanja in tečaje, na katerih pridobivajo nova znanja ali jih predajejo drugim, predvsem pa se družijo in si povedo kaj zanimivega. Magda na srečanju z majhno pozornostjo vedno preseneti vse tiste, članice, ki so tisti mesec praznovale svoj rojstni dan. Spomni se še celo vrsto drugih praznikov ali pomembnih dni, ki jih vedno rada deli z drugimi. Roža za materinski dan, pirha za veliko noč, kvašeni ptički za božič, tudi trnova vejica s suhimi slivami na njej za dan mučenikov vsem fantom je le nekaj pozornosti, ki jih ob določenih dnevih nikoli ne pozabi. Pravi, da ima to vse v glavi, v pomoč pa so ji v današnjem času tudi nove tehnologije, s katerimi se je naučila rokovati v tretjem življenjskem obodbju.

Pri Peterlinovih še vedno dela stara mlatilnica.

MAJHNA SAMOOSKRBNA TRIHEKTARSKA KMETIJA

Za vse to Magda poišče čas ob vseh vsakodnevnih opravilih, ki jih je vajena že od nekdaj. Odkar sta oba z možem upokojena, sta se še bolj posvetila pridelavi domače hrane na svoji majhni trihektarski kmetji. Pravita, da trgovine skorajda ne rabita. Na vrtu pridelata večino zelenjave, tudi tiste, ki na območju Velikih Lašč ne uspeva najbolje, a je Marjan uredil v vrtu pokriti prostor, majhen rastlinjak, kjer odlično uspevajo tudi polodovke od paprike, paradižnika, melancan in še kaj. Na njivi vsako leto raste koruza, krompir in pšenica in druga žita, ki jih ročno sejeta, poleti požanjeta, s pripomočki, ki so stari več kot 50 let kot na primer stara mlatilnica, požanjeta, mlatita in shranita v kaščo za žita. Kruh in druge dobrote Magda peče iz lastnih žit. Tudi pri tem sta z možem zelo uskaljena, saj Marjan najprej na majhnem mlinu žito zmelje v moko, še isti dan Magda speče kruh.

Del njive je še zevnik in cvetlična greda, na kateri so različne različne velikosti, oblik, in barve cvetov lilije, gladiole, dalije in vrsta drugih cvetlic, vse za delanje aranžamejv in krasitev daril. Pisana je tudi gredica dišavnic, začimb in celo zdravilnih rastlin.

V travniškem sadovnjaku je različno sadje, ki je letos dobro obrodilo. Magda je že naredila kompote, marmelade in džeme, skupaj z Marjanom pa sta v sušilnici sadje tudi posušila ali iz njega naredila sokove.

Nekoč so v hlevih bile tudi živali. Danes imata le kokoši, na travnikih pa se pasejo živali bližnjega kmeta, pri katerem kupita meso.

MLADI RADI POSLUŠAJO IN SODELUJEJO

Najraje s svojimi dobrotami razveseljuje svoje tri sinove in njihove družine, pravo veselje pa ji je vseh pet vnukov. “Vse, kar delam, rada prenašam na maljše,” pove Magda Peterlin, ki jo poznajo tudi vsi drugi vaški otroci in učenci podružnične šole v Robu. V okviru naravoslovnih dni na njihovo kmetijo že leta prihajajo učenci podružnične šole ali pa se Magda z drugimi ženskami iz kraja odpravi v šolo in otrokom predstavi del kulturne dediščine. Tako otroci spoznajo kako raste žito na njivi, kako se predela v moko in iz moke naredi kruh, kako se lička koruza in kaj vse je mogoče narediti iz koruzne moke in koruznega zdroba in podobno. Otroci zelo radi sodelujejo tako pri kmečkih opravilih kot pri kuhanju, še rajši pa dobrote tudi pojedo, zadovoljno pove Magda in upa, da bo čas, ki ga živimo zaradi pojava koronavirusa kmalu mimo in se bo spet začela srečevati z ljudmi od blizu in daleč, z mladimi in starimi.

Na njivah na velikolaškem danes ni več žit, kvečjemu je kje kakšen posevek koruze, na njivi pri Peterlinovih pa še vedno vsako leto rastejo različna žita; od pšenice, koruze, ajde, lanu, kakšno leto je bilo tudi proso, soja, pira ali oves, vse za lastno porabo zrnja za moke, za predstavitev žita od njive do kruha otrokom in za številne aranžmaje ali dodatke k majhnim pozornostim, s katerimi Magda razveseljuje številne ljudi okrog sebe.