Trgovske police so polne sadja in zelenjave iz evropskih držav, kjer je odobrenih bistveno več aktivnih snovi in registriranih več FFS kot pri nas, in iz držav z najintenzivnejšo ter okoljsko sporno pridelavo, kjer so dovoljeni celo strupi. Kakovostna domača pridelava pa ne more s konkurenčnimi cenami zadovoljiti potreb trgovcev, kar je dolgoročno slabo za potrošnike, predvsem za njihovo zdravje, in državno suverenost.
Slovenija pač ni Avstrija in naš trgovec ali končni kupec ni tak kot avstrijski, ki ne kupi tujih kumar ali jabolk, dokler ima svojih dovolj. Pri nas pa se tudi če inšpekcija naleti na sporno pošiljko, kot so bile poleti srbske breskve in poljske slive, ki so vsebovale nedovoljen pesticid, to zelo hitro pozabi. 18 ton pred kratkim zavrnjenih srbskih kumar ni malo, pa tudi veliko ne ob dejstvu, da smo v lani uvozili 190 tisoč ton zelenjave od porabljenih 236 tisoč ton. Vedno več zelenjava se uvaža, največ paradižnika, čebule, paprike, solate, lubenic, melon, kumar in zelja. S sadjem ni nič drugače. Vedno bolj je razširjena tudi »folklora« v kmetijstvu, da na račun nekaj naših hektarov na trg prihaja na tisoče ton blaga iz uvoza.

Radi se hvalimo, da imamo eni redkih, če ne edini v EU, uzakonjeno šolsko prehrano. Moja izkušnja z enim od ljubljanskih vrtcev je bila pozitivna. Na jedilniku je bilo res precej lokalnih živil, petki so bili ekološki. Iz Ljubljane smo se preselili na podeželje, kjer so gozdovi, travniški sadovnjaki in pašniki, kjer se pase govedo, konji in drobnica, na jedilniku pa ni bilo lokalnega mesa in sadja. Zjutraj smo starši opazovali dostavljavce banan, jabolk, kivija – vse iz uvoza. Da ne govorim o prehrani v srednji šoli, kjer se je sin pohvalil, da je za malico kebab, enkrat na teden pica, ob štirih toplih obrokih pa vsak dan tudi sendvič, za katerega se mladostniki največ odločajo, če sploh imajo šolsko malico.

Vsi javni zavodi bi morali imeti najmanj 15 % ekoloških živil in najmanj 20 % živil iz shem kakovosti.

Inšpekcija za kmetijstvo je letos pregledala 87 javnih zavodov: 21 vrtcev, 55 osnovnih šol in 11 drugih javnih zavodov. Ugotovitve so katastrofalne. Več kot polovica zavodov (58 %) je dosegla manj kot 5-odstotni delež ekoloških živil, 15 zavodov je doseglo med 5 in 11 %, le 8 jih je doseglo 12- in več odstotni delež ekoloških živil. Tudi pri izbiri živil iz shem kakovosti je polovica zavodov dosegla manj kot 5 %, 8 jih je doseglo med 5 in 19 %, 24 zavodov pa 20- in več odstotni delež živil. Pri šestih javnih ustanovah pa podatka o deležu živil ni bilo mogoče preveriti, ker z zakonsko določbo niso seznanjeni oz. o tem sploh nimajo pojma.

OBODBJE STRATEGIJ
Smo v obdobju pisanja strategij, tudi na temo prehrane jih je veliko (manjka strategija za razvoj pridelave zelenjave Slovenije), in veliko jih govori o tem, kako povečati samooskrbo, ki pa nam v vseh panogah pada. Na pridelek sadja in zelenjave ima velik vpliv vreme, a to ni edini razlog za vedno nižjo samooskrbo. V letu 2020 je bila stopnja samooskrbe z zelenjavo polovična, kar je delno tudi zaradi predhodnega programskega obdobja, ko so bili pridelovalci zelenjadnic upravičeni do proizvodno vezanih plačil. Potem pa je stopnja samooskrbe z zelenjavo padla, lani je bila 38 % – če sploh lahko verjamemo tej številki. Kajti nihče ne ve, koliko katere zelenjave pridelamo. Še slabša je samooskrba s sadjem, celo z jabolki, pri katerih smo iz 60 % v letu 2015 padli na 30 % pokritja domačih potreb v letu 2022. Nasadi jablan se pri nas nenehno krčijo, pritisk jabolk iz uvoza pa je vedno večji. Letos ne bo nič drugače. Poljska naj bi pridelala 4 milijone ton jabolk od skupnih 11 milijonov v EU, največji porast pridelka izven EU pa je napovedan za Srbijo (+ 33 % ), in sicer bi naj letos pridelali okrog 500 tisoč ton.
V oktobru bomo obeleževali svetovni dan hrane in v novembru še dan slovenske hrane, ki se začne s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, katerega sestavljajo tudi jabolka. Bodo slovenska, poljska ali srbska? Kdo ve? Sploh ob dejstvu, da je letos domačega pridelka izredno malo.

Je pa velika verjetnost, da bo katera koli jabolka trgovina poimenovala za slovenska.

Če bodo pritiski nizkocenovnega sadja in zelenjave iz uvoza še naprej tako močni, kmalu ne bo več nobenega domačega sadja in zelenjave. Ko pa ne bomo imeli več lastne pridelave, pa se bo vse uvoženo podražilo. Takrat bodo namreč drugi diktirali cene – vedoč, da svojega nimamo in smo prisiljeni pristajati na njihove pogoje.