Z novelo zakona o kmetijstvu se obeta nekaj novosti tudi v panogi pridelave zelenjave. Predvsem naj bi se začela vzpostavljati evidenca pridelovalcev in površine posamezne vrste zelenjave, ki se pridelujejo na posameznem GERK-u za tekoče leto in prodane količine zelenjadnic za preteklo leto. V evidenco se bo poročalo na podlagi izdanih računov ali dobavnic.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želi z novelo Zakona o kmetijstvu urediti evidence s področja kmetijstva, med drugimi tudi evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč. Zavezanci za vpis v evidenco bodo nosilci kmetijskega gospodarstva, ki pridelano zelenjavo oziroma zelišča tržijo oziroma bodo vključeni v sheme kakovosti. V evidenci se bodo vodile površine posamezne vrste zelenjave oziroma zelišča, ki se prideluje na posameznem GERK-u v tekočem koledarskem letu in vodila se bo tudi vrsta in količina prodanih zelenjadnic in zelišč za predhodno koledarsko leto. Za slednje poročanje je dolžan nosilec kmetijskega gospodarstva kupcem izdati dobavnico, na kateri navede naslov nosilca, datum prodaje ter vrsto in količino prodane zelenjave ali zelišča oziroma račun kot davčni zavezanec. Na podlagi izdanih računov in dobavnic se bo poročalo v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč. S sprejetjem zakona o kmetijstvu se bo evidenca uvedla in poročanje bi se pričelo s letom 2022. Poročalo se bo ob oddaji zbirne vloge za tekoče koledarsko leto.

Naj spomnimo, da vsak davčni zavezanec mora za dobavo blaga izdati račun, medtem ko se računov ni potrebno izdati, ko dobavo opravi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV in je iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti (OKGD) obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, torej dohodek iz OKGD ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, in ko katastrski dohodek vseh članov tega kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov. Računov prav tako ni potrebno izdajati, ko se dobava blaga opravi neposredno končnemu potrošniku (na primer neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca ali ko gre za dobave blaga in storitev v okviru OKGD davčnega zavezanca.

Stopnja samooskrbe sicer v zadnjih letih narašča, vendar je še vedno za vso zelenjavo daleč pod 50 odstotki, s svežo zelenjavo pa približno na 50 odstotkih.

PREPOVED PRODAJE NA STOJNICAH OB CESTI

Veljavni zakon o trgovini določa, da mora za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo prodajalno trgovec pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, na katerem se prodaja blago. V pisnem soglasju morata biti določena prostor in časovni termin prodaje blaga. Lokalna skupnost v svojem aktu določi prostor, kjer se blago lahko prodaja na tak način. V novem predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o kmetijstvu je urejena samo prodaja kmetijskih pridelkov in živil. Sprememba naj bi veljala za vse pravne in fizične osebe, ki so zavezani za odobritev in registracijo in tudi tiste, ki so oproščeni  registracije in prodajajo manjše količine primarnih pridelkov. Velja tudi za vse pravne in fizične osebe, ne glede na to, ali prodajajo lastne pridelke ali pa le te kupujejo in jih prodajajo končnemu potrošniku.

Kot so nam povedali na ministrstvu predlagana sprememba dovoljuje prodajo kmetijskih pridelkov in živil na stojnicah (ne glede na to ali so premične ali ne) in iz registriranih premičnih prodajnih objektov, vendar ne kjer koli ampak na registriranih tržnicah. Kje je locirana ta tržnica, zakon ne določa. Pomembno je, da se prodaja vrši na registrirani tržnici, kjer so zagotovljeni pogoji varnega in kontroliranega trženja, kjer je poskrbljeno za osnovne higienske pogoje in tudi za varnost potrošnikov, ki kupujejo. Ob izpolnitvi pogojev je možna prodaja tudi na tržnicah, ki so locirane ob cestah. 

Prodaja na stojnicah ali iz registriranih premičnih prodajnih objektov izven prej naštetih mest je nezakonita, gre predvsem za stojnice ob cestah, kjer ni higiensko tehničnih pogojev za izvajanje prodaje živil.

 

Vsaka stojnica na tržnici sama zase ne izpolnjuje predpisanih pogojev, vendar tržnica kot celota lahko oziroma mora v celoti izpolnjevati predpisane pogoje, zlasti pogoje glede osebne higiene za osebje, oskrbe z vodo, čiščenja… in zato se na te pogoje lahko sklicuje vsak prodajalec na vsaki stojnici, ki je postavljena na takšni tržnici. To je tudi že ustaljena praksa na obstoječih tržnicah.

Predlagana sprememba v ničemer ne vpliva na postopke in obveznosti nosilcev živilske dejavnosti glede njihove registracije oz. odobritve. Prodaja je vsekakor dovoljena na mestu pridelave, to je na pridelovalnih površinah in na kmetiji ter v registriranih oz. odobrenih obratih. Prav tako je dovoljena prodaja kmetijskih pridelkov in živil iz registriranih premičnih prodajnih objektov, s prodajo od vrat do vrat, ter s prodajo na stojnicah  in iz registriranih premičnih prodajnih objektov na sejmih, prireditvah ter na stojnicah v zaprtih javnih prostorih. Torej v teh primerih zunaj registriranih tržnic. Dovoljena je tudi prodaja na daljavo.

Ob zadnjem popisu tržne pridelave zelenjave je zelenjadnice za prodajo leta 2019 pridelovalo 1584 kmetijskih gospodarstev na 2825 hektarjih osnovnih površinah oziroma 3488 hektarjih  pridelovalnih površin. Posamezno kmetijsko gospodarstvo je pridelovalo na 1,8 hektarja osnovnih površin. Večina kmetijskih gospodarstev (96 % vseh tržnih površin) je pridelovala na prostem.