Po stalnem iskanju kakovostnih orehov in prepogosto dosegljivih le manj kakovostnih uvoženih orehih so se pri Kupškovih odločili, da za potrebe peke potic in drugih krušnih dobrot v svoji pekarni začnejo z lastno pridelavo orehov. Na travnikih nedaleč stran od pekarne so zasadili 140 dreves orehov različnih sort, ki so danes v polni rodnosti. Letos je letina orehov ena najboljših. Njihove orehove potice, domač kruh z orehi in druge dobrote pa so znane daleč naokrog.

Na mestu, kjer je nekoč stala stara hiša, sta Breda in Ludvik že leta 1996 uredila pekarno. Kupškov domači kruh, potice in druge pekovske dobrote so odlični in kakovostni, če so narejeni iz kakovostnih sestavin. Po več letih iskanja kakovostih orehov in pogostih slabih izkušnjah z uvoženimi sta se odločila, da na hribovskem travniku blizu domačije uredijo lasten nasad.

Prve informacije o pridelavi orehov sta dobila v Kmečkem glasu. Takoj zatem sta se obrnila na Anito Solar, predsednico Slovenskega strokovnega društva lupinarjev in dolga leta vodjo poskusnega polja za lupinarje ljubljanske Biotehniške fakultete v Mariboru. Z njeno pomočjo in ekipo strokovnega društva lupinarjev Slovenije so naredili celoten načrt ureditve nasada. Sadili so sorte, ki so primerne za nadmorsko višino 682 metrov, kjer se nahaja Kupškova domačija, po domače Požlepovi.

Glavni pri peki je Ludvik, pomagata sinova Uroš in Urban ter Breda, ki izdelke tudi razvaža in prodaja na tržnici.

Na enem hektarju so leta 2002 zasadili približno 140 dreves. Večina sort je novejših francoskih sort, katerih sadike so bile vzgojene na poskusnem polju v Mariboru. To so pozne sorte: fernoir, fernette in franquette, opraševalec pa ronde de montignac. Sorte so prilagojene podnebnim razmeram. Odganjajo šele po 15. maju, to je 14 do 20 dni kasneje od drugih sort, zato nimajo težav s pozebo. Prva leta je nekaj posameznih dreves odmrlo, bodisi zaradi poškodb od divjadi ali suše, ki je bila leta 2003 ekstremna.

Za sredino tržnico Ludvik začne peči kruh in druge dobrote v torek ob desetih zvečer in peče celo noč. Za tržnico v soboto, ko je povpraševanje po dobrotah večje, se delo v pekarni začne v petek ob petih popoldne in traja do sobote zjutraj.

Kot je povedal Ludvik Kupšek, je v prvih letih zelo pomembna nega in skrb za mlade sadike. Pomembno je zalivanje mladih sadik, obrezovanje in oblikovanje krošnje ter tudi odstranjevanje prvih plodov. Pri tehnologiji pridelave jim je ves čas stalo ob strani Slovensko strokovno društvo lupinarjev. Društvo vsako leto organizira več predavanj in praktičnih prikazov v nasadih. To je pridelovalcem v veliko pomoč tudi v smeri razvoja in prilagajanja podnebnim spremembam, novim tehnologijam in podobnem.

Orehi gredo po pobiranju na pranje in takoj zatem v sušilnico, kjer se s pomočjo toplega zraka na temperaturi 32 do 35 stopinj v treh do petih dneh posušijo, da ne začnejo plesneti.

POBIRANJE IN LUŠČENJE OREHOV KOT PRIJETNO DRUŽENJE

Letošnja letina orehov je ena najboljših, pove Ludvik. V času pobiranja orehov je sušilnica ves čas delala. Orehe je treba čim hitreje posušiti, da ne začnejo plesneti. Do novembra so vse orehe pobrali in jih tudi posušili.

»Gnojenje v nasadu opravljamo v jeseni na podlagi analize tal. Obvezno je gnojenje s hlevskim gnojem, ki je odličen za orehe,« pove Ludvik Kupšek.

Pri pobiranju orehov se zberejo Kupškovi prijatelji in znanci, ki to opravijo ob prijetnem druženju. Tako kot so to delali nekoč ob večjih kmečkih opravilih. V začetku novembra so bili posušeni in sortirani celi orehi že na voljo prvim kupcem. Hkrati pa so pred dnevi začeli z lomljenjem orehov in prebiranjem jedrc. Tudi to delo opravljajo le ročno. Pri strojnem lomljenju se jedrca preveč zdrobijo. Orehe tre v glavnem Ludvik. Prebirajo jih prijatelji in znanci, ki se zberejo pri Kupškovih in imajo tudi to opravilo za koristno in prijetno druženje na kmetiji. Po navadi se jih zbere 10 do 12, kolikor jih lahko sede za mizo. Na mizi jih običajno že čakajo nalomljeni orehi.

V nasadu je okrog 140 orehov. Med nekaj večinoma poznimi sortami je tudi pet opraševalcev sorte ronde de montignac. Tudi opraševalec rodi, vendar so plodovi manjši, radi pokajo in so manj kakovostni, zato jih uporabijo za orehovec za domačo porabo.

Očiščena cela ali mleta jedrca uporabijo v lastni pekarni, večino pa jih tudi prodajajo. V vsakem primeru pa vsa jedrca Breda pred končno uporabo ali prodajo še enkrat prebere.

OREH POTREBUJE HLEVSKI GNOJ

Ludvik je po izobrazbi pek in je delal tudi v Žitovi pekarni v Trbovljah. Službo je pustil leta 1990, Breda pa leta 1993, in od takrat sta se posvetila pekarni in kmetijski dejavnosti.

V hlevih je še vedno živina, nekaj krav in mladih živali, saj je za orehe zelo pomemben hlevski gnoj. Poleg hektarja intenzivnega nasada orehov obdelujejo še šest hektarjev travnikov, ki jih poleg rotacijske kosilnice kosijo tudi s kosilnico BCS in celo z ročno koso.

Celotna kmetija z vsemi kmetijskimi površinami in 17 hektarji gozda je na območju z omejenimi dejavniki (OMD). »Ko so bila drevesa orehov še majhna, smo med drevesi kosili, potem smo morali mulčiti in tako skrbeti za organsko snov v tleh. Kupili smo tudi nov mulčer, a kmalu so prišla nova pravila, ki so ovrgla mulčenje, ker naj bi to delalo škodo organizmom v tleh, zato so predlagali valjanje in s tem potrebo po nakupu valjarja,« navaja Ludvik, ki je kritičen do vedno novih pogojev, zato tudi ne želi biti vključen v ukrep integrirane pridelave.

Čeprav prideluje orehe po teh načelih, če ne celo na ekološki način. Redno opravlja analize tal v nasadu in glede na rezultate prilagaja gnojenje. Predvsem pa orehi potrebujejo hlevski gnoj in tega imajo ter ga tudi v ustreznih količinah dodajajo. V ta namen so nabavili posebni trosilec, ki zaradi nagiba hlevski gnoj trosi bočno. Večjih težav zaradi bolezni in škodljivcev do sedaj niso imeli, jih pa nenehno spremljajo, a pojave uspešno rešujejo z uporabo bakrenih pripravkov.

Drevesa redno obrezujejo, da krošnje niso prebujne in da sončni žarki pridejo do vseh vej. Celoten nasad so razdelili na tri dele, vsako leto obrežejo en del nasada, kar pomeni, da je v treh letih obrezan ves nasad.

OREHI ZA POTREBE PEKARNE, ZA PRODAJO NA DOMU IN NA TRŽNICI

Orehe pridelujejo predvsem za lastno porabo oz. za porabo v pekarni: za potice, kruh in druge pekovske izdelke in slaščice. Prodajajo jih na domu in dvakrat na teden na tržnici v Trbovljah ter v Kmetijski zadrugi Izlake, prek zadruge pa tudi lokalnim šolam in vrtcem.

Prvih pet let so drevesa zalivali, uporabljali razne zastirke, jih okopavali, z obrezovanjem oblikovali krošnje ter upoštevali vse tehnične ukrepe za dobro ukoreninjenje dreves in nasvete Slovenskega strokovnega društva lupinarjev.

Orehi so pri vseh prodajnih poteh bogate ponudbe najrazličnejših izdelkov iz pekarne še dodatna ponudba v času sezone oz. dokler jih ne zmanjka. Nekateri pekovski izdelki so stalni, drugi le ob določenem času oz. po naročilu. Med stalno ponudbo na trboveljski tržnici ob sredah in sobotah je domači kruh, polkilske štručke in polkilski vzhajančki (45-dekagramski beli hlebčki, ki so jih nekoč imeli knapi na delu), vsa slana peciva, žemlje, sirove štručke, štručke s sezamom in sirom, preste in bige, sladko pecivo: metuljčki, navadni kifeljčki, orehov kifeljčki, buhteljni z marmelado in še kaj. Na dva tedna je v ponudbi tudi ajdov, ržen in koruzni kruh. Prav posebej je pekarna znana po poticah z različnimi nadevi, ki jih pečejo predvsem ob praznikih in po naročilu. Najbolj prepoznavni so po orehovi potici in metini potici, ki je značilna prav za območje Zasavja.

Prvih pet let so drevesa zalivali, uporabljali razne zastirke, jih okopavali, z obrezovanjem oblikovali krošnje ter upoštevali vse tehnične ukrepe za dobro ukoreninjenje dreves in nasvete Slovenskega strokovnega društva lupinarjev.

BLAGOVNA ZNAMKA SLOVENSKI OREH

Slovensko strokovno društvo lupinarjev deluje od leta 1999 in združuje več kot 180 pridelovalcev žlahtnih orehov. Skrbijo za izobraževanje, strokovno pomoč in svetovanje članom pri napravi nasadov in pridelavi, spodbujajo zanimanje za nove nasade in si prizadevajo za pospeševanje uživanja zdravih orehov slovenskega porekla.

Za slovenske nasade je značilna bolj konservativna, pogosto tudi ročna obdelava in sonaravna pridelava z minimalno uporabo kemičnih sredstev. Tehnološki postopki, ki jih izvajajo v nasadih ter redno in pravočasno pobiranje in ustrezna dodelava (sušenje in skladiščenje) zagotavljajo dolgotrajno visoko kakovost orehov. Ravno po kakovosti se slovenski orehi iz sortnih nasadov pod blagovno znamko Slovenski oreh ločijo od večine uvoženih plodov, ki jih najdemo na slovenskem trgu.

Leta 1991 je bilo v Sloveniji zasajenih 25 hektarjev intenzivnih nasadov orehov. Površine so v naslednjih letih nihale in so od leta 2007, ko je bilo tržnih nasadov 92 hektarjev, v stalnem naraščanju.

I