Shema Izbrana kakovost žit in ajde je namenjena spodbujanju pridelave žit in ajde v Sloveniji. Obenem pa spodbujanju potrošnika k nakupu izdelkov iz pridelkov slovenskih pridelovalcev žit in ajde. Z znakom »izbrana kakovost« (IK) se označujejo pridelki pšenice, rži, ječmena, ovsa, pire, koruze, prosa in ajde ter vsi izdelki iz njih, ki ustrezajo kriterijem iz specifikacije.

Pridelavi žit je namenjena osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost v okviru strateškega načrta SKP 2023-2027.

Z dosledno sledljivostjo je zagotovljeno, da je izdelek, ki je označen z znakom izbrane kakovosti, izključno iz sestavin slovenskega izvora. Natančno so predpisani pogoji pridelave ter predelave žit in ajde. To zagotavlja dodano kakovost zaradi omejenega vnosa pesticidov (FFS) in gnojil ter zdravstvene neoporečnosti pridelka s stališča prisotnosti mikotoksinov v žitih oziroma alkaloidov v ajdi.

Vključite v shemo IK in pridelava žit in ajde mora slediti zahtevam specifikacije IK. Pred setvijo se pridelovalci morajo prijavitie v postopek certificiranja pri enem izmed treh certifikacijskih organov. Ti organi so Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM). Pridelovalci se lahko certificirajo kot posamezniki ali pa skupinsko kot člani skupine proizvajalcev, zadrug, združenj ipd. Kmetom priporočamo skupinsko certificiranje, ki je cenovno ugodnejše in administrativno manj obremenjujoče. Stroški certificiranja so prvih pet let v celoti kriti iz intervencije v SN SKP 2023-2027.

Ko bo odkupljene vsaj 15 % krušne pšenice, pridelane po shemi IK, se bo pričela tudi  promocija pridelkov in izdelkov IK iz žit in ajde.

GLAVNI POGOJI ZA VKLJUČITEV V IK

Če pridelovalec prideluje več vrst žit, lahko v IK vključi površine samo ene vrste žita ali pa več vrst žit.  V shemo IK mora vključiti vse površine, na katerih prideluje isto vrsto žita v tekočem letu in so te površine v njegovi lasti ali zakupu in je na njih vrisan GERK. Obvezen je 5-letni načrt kolobarja. Prepovedana je pridelava iste vrste žita dvakrat zapored ali ajde trikrat zapored na isti površini. Prepovedano je dvopolje pšenice ali ječmena s koruzo.

Obvezna je zadelava organskih ostankov v tla z oranjem ali mešanjem. Prepovedano je gnojenje z digestatom ali kompostom iz komunalnih čistilnih naprav. Prepovedano je gnojenje pšenice, rži, ječmena, ovsa in pire z gnojili, ki vsebujejo dušik vsaj štiri tedne pred žetvijo. Pri žitih pred dognojevanjem je obvezna analiza dušika v tleh ali rastlinah (laboratorijska analiza ali hitri talni nitratni test pred 1. dognojevanjem ali hitri rastlinski nitratni test za 2. in 3. dognojevanje).

Uporabljajo se lahko le FFS, ki so v Sloveniji dovoljena v integrirani ali ekološki pridelavi. Pri pšenici, rži, ječmenu, ovsu, piri in koruzi je obvezna uporaba tretiranega semena. Prepovedana je uporaba sredstev za desikacijo. Piretroidi se lahko uporabijo le enkrat letno. Obvezno je tretiranje proti boleznim klasa. Pri ajdi sta obvezni dve slepi setvi in mehansko zatiranje plevelov. V času žetve je pri žitih obvezna meritev deoksinivalenola (DON). Pri ajdi se za zmanjšano prisotnost alkaloidov pred spomladansko setvijo ajde opravita vsaj dve slepi setvi. V času rasti je obvezno mehansko odstranjevanje plevelov ter ročno odstranjevanje kristavca.

Na vseh zavodih Kmetijsko gozdarske zbornice Sloveniji so določeni kmetijski svetovalci, ki kmetom nudijo vso strokovno pomoč

Obvezna je kontrola parametrov kakovosti, pšenica: beljakovine min 11,6% v suhi snovi, hektolitrska masa min 76 kg/hl, padno število nad 220 s. Ločeno mora biti skladiščenje pridelkov IK od pridelkov, ki niso IK,  prepovedana kapljična dezinsekcija žit. Za vse faze in postopke pridelave se vodijo evidence in hranijo potrdila (npr. rezultati meritev vsebnosti dušika v tleh ali rastlini, o nabavi ali tretiranju semena).