Dušan in Slavka Rot sta predvsem zaradi Slavkove bolezni pred leti zaprla podjetje prevozništva in se začela preživljati izključno s kmetijstvom s ciljem približati se naravi in zdravemu načinu življenja. Večino sadja in zelenjave pridelata sama, koze pa jima dajejo zdravo kozje mleko, iz katerega naredita tudi odlične mlečne izdelke, viške pa prodajata na domu in na lokalnih tržnicah.

Kmetija Rot leži v majhnem naselju Benete na Bloški planoti, na več kot 800 metrih nadmorske višine, kjer je zima dolga in hladna. Ob lastnem podjetju s prevozništvom sta Slavka in Dušan skrbela za majhno kmetijo in še za kmetijo v lasti tete in strica. V hlevih sta imela nekaj govedi in kakšnega prašiča za domačo porabo. Ko je pred skoraj desetimi leti Dušan zbolel, sta se odločila, da bosta bolezen premagala z zdravim načinom življenja in zdravim prehranjevanjem. Zaprla sta podjetje in se začela preživljati izključno s kmetijstvom. Ker je kozje mleko zdravo in za človeško telo lažje prebavljivo od kravjega, sta se odločila za rejo koz. Travnike in pašnike okrog domačije sta z dedovanjem in odkupom še razširila, in s tem je bila lahko večja tudi čreda koz. Čez dve leti, leta 2014, sta začela še s predelavo kozjega mleka v skuto, mladi sir in jogurte. Brez znanja ni šlo, zato je Slavka obiskala tečaj in delavnico za predelavo kozjega mleka.

Kmetija Rot obsega 28 ha, od tega je nekaj manj kot 20 ha pašnikov in travnikov, ostalo je gozd. Redijo okrog 60 koz, od tega jih 40 molzejo, kar je glede na košenine ravno prav. Pred leti so imeli tudi svoja žita, a so pridelavo opustili, saj je večino pridelka pojedla srnjad in jelenjad ter v zadnjem času vrane, zato ekološko pridelana žita, predvsem ječmen, raje kupijo od drugih kmetov. Poleg koz so na kmetiji tudi kokoši, po navadi kakih 20, če kakšno ne odnese lisica.

650 različnih rastlin pojedo koze, krave pa le 250.

ZARADI NAPADOV ZVERI SO KOZE PONOČI V HLEVU

Zaradi divjih zveri, volkov in medvedov, morata Rotova koze, kljub ustrezni ograji za drobnico, vsak večer zapirati v hlev. K sreči je hlev v središču naselja in so okrog sosednje zgradbe, ki živali še bolj zavarujejo pred zvermi. Tako so koze čez dan na pašnikih, proti večeru pridejo na molžo in ponoči so v hlevu. Za 40 koz imajo enega plemenjak, da se vse ne obrejijo naenkrat, pač pa v daljšem obdobju in imajo tako mleko vse leto. Plemenjaka menjata vsako leto, mladice pustita za obnovo črede, mlade kozličke pa prodata za nadaljnjo rejo ali za zakol. Kupci so v glavnem stalne stranke.

Kozje mleko in skuto, mladi kozji sir, sirotko in jogurte prodajata na domu, Slavka pa ob določenih dnevih tudi na tržnici v Sodražici in Velikih Laščah. Veliko je stalnih kupcev, ki tudi od daleč pridejo na dom, da kupijo sveže kozje mleko in izdelke. Kako zdravo je sveže kozje mleko, Dušan vsakemu rad pove, saj ga tudi sam redno uživa. »Koze na paši pojedo do 650 različnih rastlin, krave pa le do 250. S svežim kozjim mlekom se uravnava črevesna flora in prepričan sem, da je najboljše sveže kozje mleko ali kislo kozje mleko, čeprav nekateri zagovarjajo, da je treba mleko prekuhati.«

Praksa je pokazala, koliko mleka porabita in prodata kot svežega in koliko ga je za predelavo.

V stari hiši, kjer predelava mleka poteka na starem zidanem štedilniku, urejajo tudi zorilnico za poltrde sire.

V STARI HIŠI KMALU TRGOVINICA Z BOGATO DEDIŠČINO

Slavka je aktivna v medgeneracijskem društvu Bloški prstki, kjer izdelujejo punčke iz cunj, naučila se je polstenja, v sodelovanju z Alenko Veber pa svojo dopolnilno dejavnost predstavlja v povezavi z ohranjanjem kulturne dediščine in turizmom.

V stari hiši, kjer ima že sedaj urejene prostore za predelavo, bo v kratkem še majhna trgovinica, kjer bo lahko obiskovalcem ponudila svoje izdelke ali izvedla kakšno delavnico. Slavka že dolgo zbira stare radijske aparate, šivalne stroje, omare in ure, s katerimi bo opremila muzejsko zbirko predmetov naših prednikov.

Dušan in Slavka sta prepričana, da lahko kupcem in obiskovalcem njihove domačije poleg mlečnih izdelkov ponudita še veliko več. Kakovostni mlečni izdelki so narejeni na povsem naraven način, kar z velikim veseljem predajata tudi v sklopu nasvetov za zdrav način življenja. Rada predstavita tudi vas Benete, o kateri je pisal rojak Jože Čampa, dediščino prednikov in še veliko drugega.