Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju s Kmetijsko gospodarskima zavodoma Murska Sobota in Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto izvaja projekt ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« z naslovom Ukrepi za zmanjšanje vsebnosti kadmija v pridelkih zelenjadnic in krompirja. Kratek povzetek projekta v nadaljevanju predstavljata Breda Vičar, specialistka za zelenjadarstvo pri KGZ Murska Sobota in Natalija Pelko, specialistka za zelenjadarstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Novo mesto.  

Kadmij je potencialno toksična težka kovina, ki se nahaja v pridelovalni plasti tal. V tleh v Sloveniji ga je nekoliko več v matični osnovi tal kot povprečno v EU 27. Mejna imisijska vrednost kadmija v tleh je 1 mg/kg suhe snovi in predstavlja količino, pri kateri so učinki na zdravje človeka in okolje še sprejemljivi. V Sloveniji znaša povprečna vsebnost kadmija (Cd) v površinskem sloju tal 0,47 mg/kg (podatki Geološkega zavoda Slovenije).

Vsebnost Cd v tleh je posledica naravnega ozadja in človekovih aktivnosti (zračne emisije, fosfatna gnojila idr.). V tujini se presežki kadmija pojavljajo tudi zaradi uporabe blata iz čistilnih naprav. Najvišje vrednosti kadmija so bile najdene v živilih iz morskih alg, rib in morskih sadežev, čokoladi, živilih za posebne prehranske namene, gobah, oljnicah in užitni drobovini. Skupine živil, ki lahko največ prispevajo k prehranski izpostavljenosti kadmiju, zlasti zaradi velike porabe, so: žita in žitni proizvodi, zelenjava, oreški in zrna stročnic, krompir, meso in mesni proizvodi.

VSEBNOST KADMIJA PRI PRIDELKIH ODVISNA OD VEČ DEJAVNIKOV

V okviru uradnega nadzora pridelkov je bilo v zadnjih letih, ko je bil uveden razširjen monitoring živil v primarni proizvodnji, nekajkrat odkrito preseganje mejnih vrednosti Cd v pridelkih zelenjadnic pridelanih v različnih regijah v Sloveniji. Povečane vsebnosti kadmija v zelenjavi so bile tudi tam, kjer mejne vrednosti Cd v tleh niso bile presežene. Pridelkov, pri katerih je presežena zakonodajna mejna vrednost kadmija, se ne sme dati v promet. Presežke Cd v pridelkih zelenjadnic je na neonesnaženih tleh težko predvideti. Količina za rastline razpoložljivega kadmija v tleh je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so: tekstura, pH tal, vsebnost humusa, podnebje,….

Raziskav tokov kadmija v sistemu tla – rastlina, pri pridelavi rastlin v tleh, v katerih imisijske vrednosti Cd niso presežene, je malo. Tudi ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo privzem Cd s strani rastlin na neonesnaženih tleh, z izjemo apnjenja, se redko preizkuša v poljskih poskusih. Prav tako ni raziskana njihova uporabnost v praksi in ni ovrednotena ekonomika teh ukrepov.

Namen projekta je izboljšanje varnosti v Sloveniji pridelane hrane z zmanjšanjem vsebnosti Cd v zelenjadnicah in krompirju.

V okviru triletnega projekta (1.9.2024-31.8.2027), ki ga izvaja Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju z dvema kmetijsko gospodarskima zavodoma (KGZS – ZAVOD MS in KGZS – ZAVOD NM) bodo z naborom in preizkušanjem tehnoloških ukrepov, v poljskih poskusih izvedenih na dveh KMG in v lončnih poskusih preverjali izbrane tehnologije na s Cd neonesnaženih območjih, ki zaradi specifičnih lastnosti tal (in zato večje dostopnosti Cd za rastline) izkazujejo povečano tveganje za prekomerno vsebnost Cd v pridelkih. Proučili bodo stroške izvedbe preizkušanih tehnoloških ukrepov za zmanjšanje vsebnosti kadmija v pridelkih in ekonomičnost izvedbe le-teh ter klasificirali kmetijska zemljišča glede na verjetnost za povečano vsebnost Cd v pridelkih.

CILJI PROJEKTA

Cilj projekta je razvrstiti kmetijska zemljišča glede na verjetnost za povečano vsebnost Cd v pridelkih na podlagi okoljskih dejavnikov in lastnosti tal ter izdelati tematsko karto kmetijskih zemljišč Slovenije glede na tveganje za povečano vsebnost Cd v pridelkih zelenjadnic in krompirja. S projektom bodo pripravili pregled možnih agrotehničnih ukrepov za zmanjšanje vsebnosti Cd v zelenjadnicah in krompirju, preskusili učinkovitost in ugotovili sprejemljivost agrotehničnih ukrepov za zmanjšanje vsebnosti Cd v zelenjadnicah in krompirju v poljskih pogojih. Ugotovili bodo vpliv pH tal, apnjenja in organske snovi na sprejem Cd v zelenjadnice na neonesnaženih tleh in v lončnih poskusih ter pripravili priporočila z agrotehničnimi ukrepi za zmanjšanje vsebnost Cd v zelenjadnicah in krompirju upoštevajoč stroške ukrepov, njihovo dolgoročno učinkovitost, komercialno razpoložljivost in splošno sprejemljivost v Sloveniji.

Projekt V4-2420: Ukrepi za zmanjšanje vsebnosti kadmija v pridelkih zelenjadnic in krompirja traja od 1. 9. 2024 do 31. 8. 2027 in se izvaja v okviru ciljnega raziskovalnega programa ˝Naša hrana, podeželje in naravni viri˝, ki ga financirajo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS).

Na lokaciji v Pomurju je bil sredi novembra 2024 zastavljen poljski poskus, v katerem, med drugim, ugotavljajo vpliv samega apnjenja, apnjenja in vnosa organske snovi ter apnjenja in vnosa zeolita na zmanjšanje vsebnosti Cd v pridelku pri 4 sortah česna. V poskus je vključena tudi neapnjena kontrola. Omenjen poljski poskus se že več let izvaja v okviru Javne službe v vrtnarstvu, v okviru tega projekta pa bo še nadgrajen.

Več informacij o izvedenih aktivnostih bodo podali v letošnjem letu.