12. marca je bil izdan odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pridelovalcem jabolk. Ostali sadjarji, predvsem pridelovalci hrušk, kakija, kivija in aronije, ki prav tako pobirajo pridelke od avgusta naprej, niso imeli nič manjšega izpada dohodka kot pridelovalci jabolk, zato se upravičeno sprašujejo zakaj so iz odloka izpadli. Upajo, da bodo pristojni napako popravili in bodo v novem protikoronskem zakonu deležni pomoči, ki jo država v okviru zakona za blaženje posledic epidemije omogoča.  

Tomaž Šinigoj, sadjar iz Dornberka pravi, da se je pridelovalcem hrušk zgodila krivica. Razume, da je pobuda za izpad dohodka pridelovalcev jabolk prišla na pristojno ministrstvo iz sadjarske sekcije, v kateri pa so pozabili na druge pridelovalce sadja, ki imajo zaradi epidemije prav tako velike izpade dohodka. Šinigoj je prepričan, da bi tukaj morala nastopiti Kmetijsko gozdarska zbornica, ki kot stanovska organizacija zastopa vse pridelovalce sadja. Izdelane ocene na podlagi modelnih kalkulacij za hruške, kaki, kivi, aronije kot je to bilo narejeno za namizna jabolka, bi prav tako izkazale izpad dohodka in pridelovalci bi bili upravičeni do nadomestila.

Na kmetiji Šinigoj imajo trajne nasade na 24 hektarjih, od tega je 14 hektarjev hrušk, 2,5 hektarja kivija in dva hektarja kakija. Pri vseh sadnih vrstah, še zlasti pri hruškah je letos bila cena nižja, zaprte so bile vse prodajne poti, zato se je podaljšal čas skladiščenja, večji pa so bili letos tudi stroški pridelave, navaja Tomaž Šinigoj, ki poudari predvsem dražjo delovno silo. Običajno so sadje prodali do začetka decembra, letos so zadnje hruške, ki so bile zaradi daljšega skladiščenja tudi slabše kakovosti, prodali v februarju. Lani so hruške prodajali po 1,05 do 1,10 evra za kilogram, letos so zadnje hruške prodali za borih 0,60 centov za kilogram. Tomaž Šinigoj upa, da bodo pristojni napako popravili in bodo pridelovalci deležni nadomestila za izpad dohodka v naslednjem protikoronskem zakonu.

Zakaj so nadomestila za izpad dohodka deležni le pridelovalci jabolk in ne tudi pridelovalci hrušk, sliv, kakija, kivija, aronije in še kakšnega sadja naj bi danes (30.3.2021) razpravljali tudi na Odboru za sadjarstvo pri KGZS. O tem bomo poročali v naslednji številki Kmečkega glasa.

NIŽJE CENE IN SLABA PRODAJA

Pri Slokarjevih iz Renč imajo osem hektarjev hrušk, na 1,5 hektarjih raste kivi, na dveh hektarjih pa aronija. Prodaja vsega sadja je bila slaba, še najslabše se je prodajala aronija, nam pove Ivan Slokar. Vso sadje skladiščijo v najeti hladilnici in ga skušajo čimprej prodati, večino v veleprodaji po že ustaljenih prodajnih poteh v Italijo. Letos je bila prodaja zelo slaba tako pri hruškah kot tudi kiviju, ki ga imajo še vedno nekaj v hladilnici, najslabše pa je bilo pri aroniji, ki jo je treba prodati ali predelati takoj po obiranju. Slokarjevi predelave nimajo, stroški obiranja so bili minulo sezono še višji kot pretekla leta, cena pa bistveno nižja in prodaja slaba, zato so del pridelka aronije pustili kar v nasadu. Cena aronije je letos iz enega evra padla na 30 do 40 centov po kilogramu, kar ne pokrije niti stroškov obiranja, bistveno višji pa je bil letos tudi strošek skladiščenja.  

HRUŠKO SO ŽE SEKALI IN ŠE JO SEKAJO

Metka Hudina, profesorica na Biotehniški fakulteti in sama sadjarka iz Bistrice ob Sotli, prideluje na svoji sadjarski kmetiji poleg jabolk tudi hruške in orehe. Na dveh hektarjih hrušk so letos kljub pozebi pridelali nekaj sladkih sadežev, prodali pa s težkimi napori le tu in tam kakšen kilogram. Zaradi slabe prodaje hrušk v preteklih letih so nasad iz štirih hektarjev že zmanjšali, a žal letos še teh majhnih količin ni bilo mogoče prodati. “Na trgovskih policah je žal prednostno hruška iz uvoza, domači pridelovalci pa imamo težave s prodajo, potrošniki pa tako brez izbire,” pravi Metka Hudina. Letos je bila prodaja hrušk še slabša in pridelovalci so nasade krčili že jeseni, še bolj jih bodo spomladi, je prepričana. Ne le viljamovke, ki jih nekateri pridelovalci prodajajo tudi sveže, predvsem pa so letos šle v predelavo tudi hruške sorte konferans, ker jih ni bilo mogoče prodati. Če so pridelovalce hrušk in drugega sadja nehote izključili iz ukrepa za pomoč pri izpadu dohodka, morajo to popraviti v naslednjem protikoronskem zakonu, meni Metka Hudina, ki pa ne more skriti razočaranja, ki ga po več kot 50 letih dela v sadjarstvu, doživlja celotna panoga. Bila je prva pozeba, pa druga pozeba in potem tretja pozeba v trgovini, ko so zaradi dobre letine znižali odkupne cene sadja, da pridelovalci niso pokrili niti lastne cene in letos povsem ustavljena prodaja. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bili letos tudi višji stroški v pridelavi, a kaj ko na koncu ni bilo mogoče prodati že tako majhnega pridelka zaradi epidemije.

Kot pravijo člani, Kmetijsko-gozdarska zbornica ne pozabi poslati opozorilna pisma, da bodo šli v izvršbo, če ne plačajo obvezne članarine, pozabijo pa, da imamo med sadjarji tudi pridelovalce hrušk, kakija, kivija, aronije in drugega sadja. Slednje so

tokrat pozabili tudi na pristojnem ministrstvu.

 

USTAVLJENA PRODAJA SVEŽEGA SADJA IN SOKOV

Zaradi zaprtih hotelov, gostiln in restavracij pridelovalci niso prodali svežega sadja in tudi izdelkov iz njih ne. Bojan Frešer iz Prelog pri Zgornji Ložnici, ki pridelke in izdelke prodaja pod blagovno znamko Frešjabka ima zaradi zaprtja celotne horece in šole ter vrtce velik izpad dohodka. Z namenom širitve ponudbe šolam in vrtcem ter gostinstvu in turizmu ima v nasadih poleg jabolk tudi hruške in slive, ki jih letos ni mogel prodati. Pobrali so okrog 7 ton hrušk, prodali pa le eno, sliv je bilo približno dve toni, prodali so le nekaj sto kilogramov. Še bolj kot svežo sadje se je povsem ustavila prodaja sokov. Zaradi slabe prodaje so hruške pasirali v kašo, ki sedaj v 200 litrskih vrečah čaka zamrznjena, da jo bodo predelali v sok, ko se bo začela prodaja.

KAKI JE KONČAL KOT ODPADEK

Silvano Knez iz Strunjana je zavrgel približno 10 ton neprodanega kakija in ni edini pridelovalec, katerega pridelek je končal v kompostu ali  zakopan v zemljo. Pridelovalci na obali običajno 50 % pridelanega kakija prodajo na Prazniku kakija v Strunjanu, polovico pa tamkajšnji zadrugi in na domu. Zaradi slabih vremenskih pogojev čez vso leto, je bilo jeseni kakija le približno polovico od normalne letine, a tudi tega je bilo težko prodati. Praznika kakija ni bilo, kupcev na domu prav tako ne, zaprte so bile šole in vrtci, zato je veliko kakija ostalo v hladilnicah vse dokler ni začel gniti in ga je bilo treba zavreči.

ZAENKRAT POMOČ LE PRIDELOVALCEM JABOLK

Na kmetijskem ministrstvu in na Kmetijsko gozdarski zbornici smo na vprašanje zakaj so pomoči deležni le pridelovalci jabolk, dobili povsem enaka odgovora. Kot pravijo je namen ukrepa za dodelitev finančne pomoči pridelovalcem jabolk bil sprejet zaradi izpada dohodka zaradi epidemije covid-19, zaradi najmanj 30 % izpada dohodka glede na povprečje zadnjih treh let 2019-2017. Izdelane so bile ocene na podlagi modelnih kalkulacij za namizna jabolka in pri doseženih pridelkih jabolk med 30 ton/ha in 40 ton/ha letine 2020 je ocenjen izpad dohodka med 39 % in 60 %. Višina finančnega nadomestila znaša 2.000 evrov/hektar intenzivnega sadovnjaka jablan. Upravičenci do nadomestila so pridelovalci jabolk, ki so vpisani v Register kmetijskih gospodarstev-evidenco intenzivnih sadovnjakov in imajo 0,5 in več ha intenzivnega sadovnjaka jablan na kmetijsko gospodarstvo.

Vzroki za podporo pridelovalcem jabolk zaradi izpada dohodka so nezmožnost prodaje zalog jabolk, zmanjšanja prodaje količin jabolk zaradi zaprtja sektorja horece, zmanjšanja prodaje količin jabolk v trgovine, dodatni stroški zaradi zagotavljanja zaščitne opreme in testiranj, večja poraba delovnih ur zaradi upoštevanja omejitev za zajezitev epidemije covid-19 (povečan strošek najete sezonske delovne sile), povečevanje stroškov skladiščenja in hlajenja jabolk. Zaradi podaljšanja obdobja skladiščenja in hlajenja jabolka izgubljajo na kakovosti in posledično tudi na ceni, so še zapisali in zaključili, da za ostale sadne vrste ne morejo upravičiti izpada dohodka zaradi epidemije glede na upravičeno obdobje od 1. oktobra 2020 dalje kot to določa zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19. 

Težave s prodajo so imeli tudi pridelovalci lupinarjev. V začetku je bilo težko prodati orehe, a je kasneje prodaja stekla in danes slovenskih orehov ni več. Večji izpad dohodka imajo pridelovalci lešnikov, ki jih prodajajo šolam in vrtcem ter drugim ustanovam kot so slaščičarne. Nekateri so se posluževali novih tržnih poti, to je prodaja na tržnicah, spletna prodaja, kar pa je pomenilo več dela in višji strošek.