Po mili in topli zimi so pridelovalci vrtnin že začeli s pridelavo zgodnjih pridelkov, v sadnih nasadih pa so nekatere sadne vrste že odcvetele, druge so v polnem cvetenju, odganjanju brstov ali plodičev. Kmetijski svetovalci specialisti zato opozarjajo na splošne ukrepe za povečanje odpornosti rastlin na nizke temperature in za omilitev posledic spomladanske pozebe.

Na občutljivost sadnih rastlin (brstenje, cvetenje, razvoj plodičev) v primeru nizkih temperatur v prvi vrsti vpliva kondicija dreves oziroma prehranjenost brstov iz preteklega leta, predvsem v obdobju, ko brsti diferencirajo in se zalagajo s hrano. Tiste rastline, ki so v stresu ( bolezni, škodljivci, slaba prehrana, …) bodo zagotovo ob pojavu stresnih razmer prej pokazale znake oziroma bodo prej pozeble. Glede na to, da meteorologi še napovedujejo nizke temperature oziroma spust temperatur pod ledišče, lahko pridelovalci na več načinov povečajo odpornost in zmanjšajo posledice spomladanskih pozeb. Zavijanje dreves s folijami in zimskimi koprenami (debelejše oz. gostejše koprene), prekrivanje jagodičevja s koprenami, lahko veliko pomaga. Pri tem je potrebno prekriti drevo oziroma grmičevje po celotni površini, tako da ni odprtin skozi katere bi vdiral hladen zrak, navaja svetovalec specialist za sadjarstvo in oljkarstvo KGZ Nova Gorica Vasja Juretič. V primeru, da so sadovnjaki prikriti s protitočno zaščito, lahko razprte mreže bistveno skrajšajo čas nizkih temperatur, saj mreže zadržijo toplotno sevanje iz tal. Pri tem je seveda nevarnost snega, ki lahko uniči mrežo. V kolikor so tla suha, je priporočljivo tla namočiti. Vlažna in zbita tla vpijejo čez dan veliko več toplote kot suha in lahka tla. Zadržana toplota vpliva na pojavnost pozebe v nočnih urah.

Kjer so sadovnjaki zatravljeni s travno rušo, je priporočljivo mulčanje oz. košnja trave, ker travna ruša podnevi odbija sončno sevanje, ponoči pa odda veliko količin toplote zaradi izhlapevanja vode skozi listje. V času nizkih temperatur se ne priporoča obdelave tal, saj se na ta način poslabšuje toplotna kapaciteta tal.

KURJENJE IN OROŠEVANJE NASADOV

Z kurjenjem v nasadih, kjer se posledično razvije dimna zavesa se lahko bistveno ublaži pozebo v nasadov. Za kurjenjem ob robovih nasadov in v notranjosti nasadov je priporočljivo uporabljati vlažne materiale (sekanci, žagovina, trava, grmičevje), da dosežemo počasno gorenje oz. tlenje materiala. Ob kurjenju se sprošča vlaga, ki ob kondenzaciji sprošča toploto.

Možna je tudi uporaba parafinskih sveč (- 2 °C 200 sveč, – 7 °C 500 sveč/ha) ki, je priporočljiva in uspešna v popolnem brezvetrju.

Na tržišču je moč kupiti številna sredstva za krepitev rastlin pred pozebo. Gre za izvlečke alg in aminoklislin, ki krepijo rastline pred pozebo. V Sloveniji je kar nekaj ponudnikov teh pripravkov, ki jih je moč kupiti v specializiranih trgovinah in preko spletne prodaje. Sredstva je potrebno uporabiti v skladu z navodili za uporabo.

OROŠEVANJE

V kolikor je v nasadih urejena infrastruktura za proti slansko zaščito, je le ta učinkovita metoda proti pozebi, še pove Vasja Juretič.

ZAŠČITA ZGODNJIH VRTNIN

Voda v rastlinskem tkivu pri nizkih temperaturah pod 0°C zamrzne, oziroma se spremeni v kristale, kateri poškodujejo celične stene. Pri ponovnem dvigu temperature rastlina porjavi in propade. V primeru, da imajo rastline v celici manj rastlinskega soka, oziroma več suhe snovi, je manjša verjetnost pojava kristalov in s tem pozebe. Nekatere takšne rastline, kot je na primer peteršilj, listnati ohrovt in druge pa zato zimo preživijo na prostem.

Zgodnje spomladanske pozebe lahko prizadenejo solate, ampak le tiste, ki so že v fazi delanja glav oziroma tik pred pobiranjem. Mlade, komaj posajene sadike solate prenesejo tudi do -5 °C , odvisno od tega, kako so utrjene. Vsekakor te sadike prekrijemo z vlakninami tudi zaradi večje zgodnosti pridelka. Na nizke temperature so v spomladanskem času občutljivi tudi poganjki zelenih špargljev, ki so nad zemljo, vendar naslednji poganjki, ki so še pod zemljo, ostanejo nepoškodovani. Rjave poganjke je potrebno pobrati, kajti propadajoče tkivo je lahko vir okužbe z boleznimi. Konec marca na njivah vzkalijo tudi posevki graha in boba. Obe rastlini v mladem stadiju preneseta od -4 do -8°C. Kasneje so rastline bolj občutljive.

Mlade rastlinice korenčka prenesejo tudi do -5 °C prav tako rdeča pesa prenese -3 °C do -4 °C. Kapusnice so nekoliko bolj občutljive. Sadike zgodnjega zelja, cvetače in brokolija je pri aprilskem sajenju potrebno prekriti z vlaknino, kar hkrati prepreči nalet škodljivcev v tem času.

Zgodni krompir – mladi poganjki pomrznejo že pri -1 °C ali -2°C, vendar takšen krompir odžene nove poganjke, nakar se posledično zasnuje veliko gomoljev, ki so praviloma drobni.

Svetovalki, specialistki za zelenjavo Natalija Pelko iz KGZ Novo mesto in Ana Ogorevc iz KGZ Ljubljana svetujeta, da pridelovalci posevke zelenjave pred zrmzaljo zavarujejo s prekrivanjem z agrotekstilnimi prekrivkami in tuneli. Za večino zgodaj sajenje zelenjave je že v tehnoloških navodilih priporočeno prekrivanje posevkov z debelejšimi agrotekstili ali prekrivnimi mrežami (Agrricover), sajenje v zavarovane prostore, visoke in nizke tunele. Ugodnejšo klimo za sajeno zelenjavo lahko ustvarimo pod tekstilnimi prekrivkami ali flisi. Temperature se pod tkanino lahko dvigne za 3 do 5 ˚C, kar je odvisno od debeline tkanine in načina pokrivanja. Prednosti tkanin pred drugimi materiali so predvsem nizka teža materiala (odvisno od debeline tkanine se giblje od 17 – 30 – 60 g/m2), velika zračnost, propustnost za vodo in dobra obramba proti zmrzali.

Bučnice so zelo občutljive že na najmanjše temperature pod 0°C prav tako fižoli ter plodovke, zato vse te kulture sadimo ali sejemo na prosti šele v maju.

OB NIZKIH TEMPERATURAH DVOJNA FOLIJA

Zaščitne mreže proti zmrzali so bolj prepustne za vodo in osvetlitev, a so nekoliko manj učinkovite proti nizkim temperaturam. V primeru temperatur pod -2 °C je priporčljivo zgodnje saditve še dodatno zaščititi oziroma ob napovedanih temperaturah pod – 5 ˚C dodatno prekriti z dvojno folijo. Dodatno prekrivanje z agrotekstilom se priporoča tudi v zavarovanih prostorih, da se prepreči kakršen koli dostop hladnega zraka. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na zračenje – zaprti tuneli ob dodatni kopreni predstavljajo idealno gojišče za bolezni in škodljivce. Če so tekstilne folije dobro napete nad posevek, kondenzirane vodne kapljice v tkanini zmrznejo in tako tvorijo zaščito in zmanjšajo možnost, da bi zmrznile tudi rastline pod tkanino. Učinek je podoben, kot pri oroševanju proti pozebi, le če je koprena dobro vpeta nad posevek.

V kolikor so tla suha, jih namočimo, saj vlažna in zbita tla vpijejo čez dan veliko več toplote kot lahka in suha.

Prav tako je tudi v pridelavi vrtnin na voljo več pripravkov, ki rastlinam pomagajo premagati nizke temperature. Po navodilih ponudnikov, se lahko s pravočasna uporaba sredstev za krepitev rastlin (6 – 12 ur pred pozebo) zmanjša posledice pozebe. Pri odmerkih se je treba držati navodil na embalaži izdelkov.

Več podatkov je na voljo na spletnih straneh Kmetijsko gozdarskih zavodov ali na spletni strani Javne službe v sadjarstvu.

PREPOVED KURJENJA NE VELJA
Lastniki in upravljalci gozdov, sadovnjakov, hmeljišč in vinogradov lahko, s ciljem poenostavitve in pospešitve postopkov zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja ter zaradi preprečevanja pozebe v trajnih nasadih, izjemoma izvajajo kurjnej tudi brez izdanega dovoljenja pristojne izpostave Uprave za zaščito in reševanje, ki je veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 20. marca 2020 razglasila za območje celotne držav, razen za območje prekrito s snegom.