KZ Agraria že od leta 1947 združuje pridelovalce sadja in zelenjave iz treh obalnih občin. Danes zadruga odkupi več kot 90 % vse pridelane zelenjave, ki jo prodajajo v svojih šestih trgovinah na Obali ter v javne zavode, gostinske obrate in trgovske verige po celotni Sloveniji. Zadruga si je v teh letih pridobila zaupanje kmetov in tudi kupcev, tako turistov kot domačinov, ki podpirajo in cenijo domače kakovostne pridelke in izdelke.

KZ Agraria je največja kmetijska zadruga po odkupu sadja in zelenjave pri nas. Letno odkupi približno 1.500 zelenjave. Večji del pridelave članov zadruge je na prostem, v rastlinjakih pa pridelujejo predvsem plodovke. V zadnjih letih so kmetje precej napredovali pri tehnologiji pridelave, počasi se povečujejo tudi pokrite površine. Zadruga jim pri tem stoji ob strani, jih oskrbuje z repromaterialom, svetuje in izvaja logistiko prodaje. Zaradi rodovitne strukture zemlje ter mediteranskega podnebja so sveži pridelki istrskih kmetij še posebej kakovostni. Pobrani v optimalni zrelosti imajo edinstveno aromo in svežino. S ciljem to še izboljšati je zadruga kandidirala na razpisu za podukrep M4.1 za podpore naložbam v kmetijska gospodarstva v okviru Programa razvoja podeželja. Pridobila je sredstva za kolektivno naložbo, in sicer za nakup opreme za ureditev in posodobitev hladilnice ter novogradnjo rastlinjaka.

Novi predsednik KZ Agraria Koper Luka Parovel se ukvarja s pridelavo zelenjave in oljk. Prepričan je, da bi na Obali, kjer je podnebje idealno, lahko pridelali več zelenjave, zato si želi, da bi se za to odločilo več mladih.

Poglejte si kratek videoprispevek o KZ AGRARIA Koper.

DEVET KOMOR, DEVET RAZLIČNIH HLADILNIH SISITEMOV

Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agraria Koper, pravi, da so z novo sodobno hladilnico veliko pridobili. Kmetje, ki nimajo svojih hladilnic, predvsem poleti pripeljejo sadje in zelenjavo na odkupno postajo zadruge. Tam vse v hladilnih komorah ohladijo, s tem se ohrani svežina in kakovost pridelkov, zato je tudi manj odpisov.

Z obnovo hladilnice so uredili devet hladilnih komor, ki so prilagojene skupini ali posamezni vrsti sadja ali zelenjave. Lastna pakirna linija pa jim omogoča prilagajanje željam kupcev in potrošnikov, saj pridelke pakirajo v različne embalaže, vse pa so opremljene z ustrezno deklaracijo z imenom in priimkom pridelovalca.

Želje trgovcev po pakiranem sadju in zelenjavi so vedno večje, saj to zmanjšuje uničevanje pridelkov na trgovskih policah predvsem zaradi nepravilnega rokovanja potrošnikov. “Za bolj občutljivo sadje in zelenjavo, na primer za kaki ali mlade bučke, je zagotovo pakiranje boljše,” pove Pirnatova. Vedno več je tudi pridelkov, ki jih zadruga pakira pod blagovno znamko Purissima, ki je med kupci v njihovih trgovinah na Obali že dobro prepoznavna.

Prelistajte in s klikom na naslovnico naročite knjigo OLJKA. 

RASTLINJAKI REŠITEV ZA OBALNO KMETIJSTVO

S pomočjo sredstev iz omenjenega ukrepa bo zadruga pridobila tudi novih 1500 kvadratnih metrov pokritih površin na svoji proizvodni lokaciji v Spodnjih Škofijah. Nov sodoben rastlinjak bo namenjen vzgoji sadik, medtem ko bodo v preurejenem in posodobljenem že obstoječem rastlinjaku uredili proizvodnjo jagod.

Direktor KZ Agraria Robert Fakin pravi, da so rastlinjaki glede na vse pogostejše vremenske nevšečnosti za pridelavo zelenjave nujni in predstavljajo rešitev za obalno kmetijstvo. Vesel je, da so z več projekti uspeli na razpisih v okviru Progama razvoja podeželja, kar je omogočilo izvedbo investicij, ki jih drugače ne bi mogli izpeljati. Idej za razvoj in širitev pa imajo še veliko.

Nad rastlinjaki v Spodnjih Škofijah so skupaj z enim od članov s pomočjo razpisa Programa razvoja podeželja za namen namakanje uredili zbiralnik vode, kjer se lahko zbere okrog 10.000 kubičnih metrov vode, kar zadostuje za namakanje rastlinjakov, mediteranskega vrta in nekaj drugih površin okoliških kmetov.

“Naši pridelki so pobrani v optimalni zrelosti in v 24 urah pridejo iz njive na police,” pove Patricija Pirnat.

RAZVOJNI UČNI CENTER SLOVENSKE ISTRE

Zadruga je iz ukrepa M19 za podpore lokalnemu razvoju v okviru pobude Leader pridobila sredstva za vzpostavitev Razvojnega in učnega centra Slovenske Istre. Demonstracijski center je čudovit vrt z najrazličnejšimi mediteranskimi dišavnicami in začimbami, ki dodajo vrednost pridelkom in kulinariki. Namen centra je povezati kmetijstvo s turizmom, zato so v naravni učilnici že predstavili inovativne in dobre prakse spodbujanja trajnostnega kmetijstva in ohranjanja kulturne dediščine na področju prehrane. Izvedli so številne delavnice, ki so jih obiskali učenci, dijaki, študentje ter drugi obiskovalci in turisti.

V sklopu centra poteka tudi projekt pridelave smilja. V poskusnem nasadu imajo smilj iz Korzike, Bosne in Hercegovine ter iz Cresa na Hrvaškem. Ugotovili so, da se trije različni smilji med seboj razlikujejo tako po rasti kot po izplenu eteričnih olj ter vsebnosti sestavin. Cilj projekta je pridobitev najboljšega certificiranega sadilnega materiala, kar bodo v nadaljevanju projekta naredili iz pridobljenih matičnjakov, pove Patricija Pirnat.