Miha Baruca se je pri 17 letih  odločil, da bo kmetoval in se s kmetijstvom tudi preživljal. Od nonota Ferdota je prevzel nasad oljk in nekaj njiv, najel še dodatna zemljišča za pridelavo vrtnin ter istočasno obiskoval srednje kmetijsko šolo v Šempetru pri Novi Gorici. Med tednom se je učil, ob vikendih je delal na kmetiji. V štirih letih kmetovanja je nabavil osnovno mehanizacijo in danes verjame, da je na pravi poti. Naslednji korak je čimprej postaviti prvi rastlinjak, ki bo podaljšal sezono in zmanjšal tveganja v pridelavi vrtnin.

Miha je že pri desetih letih opravljal razna dela, povezana s kmetijstvom. Doma so imeli vrt, rad je pomagal stricu in še bolj nonotu Ferdotu, ki ga je s svojim delom v oljčnem nasadu in pridelavo vrtnin tudi za prodajo navdušil za kmetovanje. Nono je kmetoval ob redni zaposlitvi, medtem ko se je Miha  še ne polnoleten odločil, da bo  kmetijo povečal in se preživljal izključno s kmetijsko pridelavo. Najel je dodatna kmetijska zemljišča bodisi od Sklada kmetijskih zemljišč ali od zasebnih lastnikov, ki so kmetovanje opustili. Danes obdeluje približno pet hektarjev na več različnih lokacijah, tudi do 10 kilometrov oddaljenih od domačije v Škofijah. Nekaj zemljišč je v Hrvatinih pri Ankaranu, nekaj na območju Kompal in Vanganela. Glavni pridelki so krompir, bučke, česen in čebula, v poletnih mesecih pelati, sledijo brokoli, cvetača in druga jesensko zimske vrtnine. V prvih štirih letih kmetovanja je ves prihodek vložil v nabavo strojne mehanizacije, ki jo potrebuje za intenzivno pridelav. Še vedno mu veliko pomaga nono Ferdo, starši in brat ter ob večjih delih tudi znanci in prijatelji.

Za vsakega pridelovalca na obali je vsak košček zemlje dragocen in ga ne želi oddati ali prodati, a kljub temu Miha upa, da se bo v prihodnje sprostilo kakšno kmetijsko zemljišče bodisi za zakup ali nakup, da bo svoja zemljišča povezal na eni lokaciji in ne bodo že tako majhne parcele v tako veliki oddaljenosti.

ČIMPREJ JE TREBA POSTAVITI PRVI RASTLINJAK

Pri 21-tih letih je Miha s svojim delom že veliko naredil in točno ve kako naprej. Pravkar je začel z zbiranjem vse potrebne dokumentacije in soglasij za postavitev prvega rastlinjaka. Čim več pridelkov poskuša prodati doma končnemu kupcu, viške pa tako kot njegov nono KZ Agrarii. Lažje je pridelek pobrati in ga spakiranega ali v refuzi odpeljati na zadrugo kot zbirati naročila in čakati kupca na domu ali naročeno blago dostaviti, a pri slednjem dosegam bistveno višjo ceno, pove Miha, ki je prepričan, da vseh pridelkov ne more prodati doma, čeprav je povpraševanje in prodaja na domu vedno večja. Predvsem kupci sprašujejo po domačem istrskem česnu ali belokranjski čebuli, kar Miha skladišči in tako prodajno sezono podaljša do oktobra ali novembra. Večje povpraševanje od njegove ponudbe je tudi pri pelatih, po katerih poleg domačinov sprašujejo številni kupci iz bolj oddaljenih krajev.

Miha v zimskih mesecih dela v torklji Santomas v Šmarju, kjer je opravljal tudi prakso in se tam veliko naučil o oljki in o predelavi, kar mu pomaga pri oskrbi lastnega oljčnika.

POLEG GLAVNIH VRTNIN, VSAKO LETO KAKŠNO DODA

Poleg glavnih vrtnin, katerem namenja več površin  vsako leto v manjših količinah pridela tudi druge vrtnine. Tako je letos zasadil nekaj stročjega fižola in poleg zgodnjega krompirja tudi poznega, katerega pridelek je bil glede na poletne temperature in sušo zadovoljiv. Kot ostale zelenjave tudi krompirja na obali ni brez namakanja, zlasti poznega, ki se zaradi visokih temperatur v zemlji in kasneje v skladiščih hitro zmehča.

10 % pridelkov proda na domu, ostalo v refuzi ali pakirano KZ Agrarii.

V drugi polovici avgusta pridelovalci na obali že sadijo jesensko zimske vrtnine. Tudi Miha je nekaj cvetače, ohrovta in koromača že zasadil, nekaj ga še bo v naslednjih dneh oziroma tednih.   V tem času je začel s saditvijo jesensko zimske zelenjave. Poleg cvetače, brokolija, ohrovta je letos zasadil tudi koromač.

S povečanjem obdelovalnih površin ima tudi večjo možnost za kandidiranje na razpisih.

POVPREČNA LETINA ZELENJAVE

Letošnja letina je glede na spomladanske nizke temperature, ki so trajala vse do sredine maja, kar zadovoljiva, pove Miha. Tudi cene so letos za kakšen odstotek višje, čeprav še zdaleč niso takšne, da bi pridelovalci zadovoljni.  Dobre cene dosegajo le pri prvih pridelkih, potem pa zelo hitro padajo. Kot večina pridelkov je razlika v maloprodajni in veleprodajni ceni vsaj enkrat do dvakrat višja, zato se pridelovalci trudijo, da čimveč pridelka prodajo doma. Moti jih tudi to, da se v veleprodaji pogosto ne držijo cen. Kot pravi Miha se v času naročila dogovorimo za ceno, a kaj ko se pogosto zgodi, da se ob dostavi cena že zniža. Cene pri večini pridelkov tudi zelo hitro padajo. Cena prvih bučk je bila 1,50 evra in je padla na 0,40 centov, ko se pridelovalcu ne splača več pobirati. Povsem drugače je v maloprodaji, kjer se cene od začetka do konca sezone bistveno ne spreminjajo.  

Paradižnik pelati so pri Barucovih pobirali že dvakrat, minuli teden pa se je pobiranje nekoliko ustavilo. Kljub zalivanju in dovolj sonca paradižnik povsod na obali, tako kot v ostalih delih Slovenije ne dozoreva kot bi moral.