Pridelovalci hrane kot ponudniki ter šolski zavodi in horeca kot povpraševalci po lokalni hrani so se v okviru sejma Narava-zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani srečali na borzi zelene verige.

Namen borze je bil vzpostavitev rednih borz lokalnih živil, kjer se bodo dvakrat letno srečali, izmenjali podatke o ponudbi in povpraševanju, ter sklepali dogovore na eni strani pridelovalci in njihove zadruge ter predelovalci lokalnih kmetijskih pridelkov kot ponudniki in na drugi strani predstavniki javnih zavodov – šol, vrtcev in drugih javnih zavodov ter turizma in gostinstva kot povpraševalci po lokalno pridelani in predelani hrani. Predstavniki pridelovalcev, zbralo se jih je 54 in 10 zadrug (velika večina članov zadružne zveze Slovenije, ki ponujajo na borzi izključno pridelke svojih članov) v borzi vidijo priložnost prodaje in upajo, na konkretne dogovore o sodelovanju in prodaji pridelkov in izdelkov. Na drugi strani je na borzi bilo prisotnih kar 250 javnih zavodov in 15 predstavnikov horece. Prav za javne zavode, ki so vezani na sistem javnega naročanja in za gostinstvo in turizem je direktna prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov za skrajševanje dobavnih verig ključna.

Kmetija Žitnik iz Starošincev pri Cirkovcih je na borzi predstavila različne pirine moke, testenine in piškote iz pirinih mok ter bučno olje in bučna semena. Rosmarie Žitnik je vesela, da je prišlo do organizacije tovrstne borze, na kateri so se ponudniki in predstavniki šol ter vrtcev spoznali, meni, da bi tovrstna srečanja morala biti tudi na regijskem nivoju. Čeprav je Slovenija majhna, je po drugi strani iz Štajerske do Primorske precej daleč in le z dobro voljo, organizacijo in prilagodljivostjo enih in drugih se da, učenci v šolah in vrtcih jedo obrok, pripravljen iz domačih živil.   

Kratko nabavno verigo lahko imenujemo tudi zelena veriga. Kratka je sinonim za zeleno, trajnostno – torej govorimo o sezonski hrani, ki je trajnostno pridelana, predelana, distribuirana in porabljena v lokalnem okolju, zaradi česar od njive do vilic potrebuje kar najmanj časa oziroma kilometrov. Jasne opredelitve kaj pomeni »lokalno« je, da je le nekaj kilometrov (kraj, občina), lahko tudi 50 km (regija) ob dejstvu, da je Slovenija majhna država in je lahko tudi celotna Slovenija.

Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja ponuja mesne izdelke iz ovčjega mesa. Paradni izdelek blagovne znamke Sočna je ovčji šalam, ki ni toliko namenjen šolam in vrtcem, pač pa predvsem horeci, predstavnikov teh pa je bilo na borzi manj.

Zelena nabavna veriga pomembno vpliva tudi na kakovost obroka in to vpliva na zdravje potrošnikov, v gostinstvu in turizmu pa na povečanje dodane vrednosti. Najpomembnejše je, da zelena veriga povečuje dodano vrednost v kmetijstvu – pri lokalnem pridelovalcu in rejcu. Hkrati zelena nabavna veriga bistveno zmanjšuje potrebo po skladiščenju, ogljični odtis, zmanjšujejo se tudi presežki v pridelavi hrane ter odpadna in zavržena hrana. Zelene nabavne verige tako posredno spodbujajo lokalne ponudnike hrane k povečevanju samooskrbe, k trajnostni uporabi kmetijskih zemljišč in vode ter povečanju biotske raznovrstnosti, k ohranjanju delovnih mest na podeželju in s tem poseljenega in urejenega podeželja in omogočajo večjo prehransko varnost ter skladnejši regionalni razvoj.

Emil Bedekovič iz kmetije Čarička iz Veščice pri Razkrižju sveži kis, ki ga polni po naročilu tik pred dostavo, dobavlja približno 50 šolam od Ljutomera, Gornje Radgone, Lenarta do Maribora. Na borzi je bilo precej zanimanja šol iz vrtcev iz drugih regij, s katerimi so si izmenjali kontakte z namenom, da se v prihodnosti dogovorijo za sodelovanje. Ker gre za izdelek, katerega vrednost ni velika in bi zanj ali za kupca iz bolj oddaljenih regij to pomenilo precejšen strošek, Emil Bedekovič razmišlja, da bi to prodajno vez med njim in kupci lahko prevzele zadruge.  

V okviru dogodka je Zadružni sistem predstavil možnost naročanja preko spletne aplikacije Zadružno iz Slovenije (www.zadruzno.si), ki bo v pomoč predvsem organizatorjem prehrane. Kot je povedala Alenka Marjetič Žnider gre za orodje, ki združuje ponudbo 60 zadrug iz vse Slovenije, ki jo zagotavlja 13.500 družinskih kmetij, drugih članov zadrug in pogodbenih partnerjev. Kot je  na tiskovni konferenci povedala Špela Terpin iz Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, bo borza ponudbe in povpraševanja po lokalni hrani organizirana dvakrat letno, enkrat letno pa bi poznopoletna borza odprla vrata tudi neposrednim potrošnikom v obliki Festivala lokalno pridelane hrane, katerega cilj bi bil informiranje in izobraževanje potrošnikov za večje poseganje po kakovostni, lokalno pridelani hrani.

Partnerji projekta Zelene verige so Zavod za šolstvo , Turizem Ljubljana, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Zavod Good place, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Univerza v Ljubljani  EIT Food Hub, Slovenska turistična organizacija in Turistična gostinska zbornica.