Letošnji, že 15. posvet Zelenjadarske urice, ki ga sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) v zadnjih letih organiziramo tretji torek v januarju, je bil v znamenju čebulnic. Več o tem v nadaljevanju dr. Kristina Ugrinović, specialistka za zelenjadarstvo, Kmetijski inštitut Slovenije.

Za nobeno do čebulnic ne velja poseben tržni standard. Morajo pa biti pridelki na trgu v skladu s splošnim tržnim standardom iz evropske uredbe. Ob tem trgovci uporabljajo tudi sicer neobvezne, a priporočene posebne tržne standarde UNECE. Ti določajo minimalne zahteve, razvrstitev v razrede, velikostne zahteve, dovoljena odstopanja glede kakovosti in velikosti ter določbe o predstavitvi (izenačenost, embalaža). Dr. Lovro Sinkovič in Mojca Škof s KIS sta opozorila, da je v posameznih pakiranjih pogosto najti po velikosti premalo izenačene čebulice. Čebulice so slabo očiščene. Na zunanjih luskolistih so prisotne nečistoče ali pa je odstranjenih preveč suhih luskolistov, vrat čebulice je premalo odrezan. Prisotne so poškodovane čebulice (sončni ožig, zmrzal, mehanske poškodbe in poškodbe zaradi bolezni in škodljivcev …). Mlada čebula ima marsikdaj uvele ali nagnite liste, prisotne so poškodbe zaradi tripsov ali pa je že razvito cvetno steblo.

Pri česnu v prodaji naletimo na premalo kompaktne čebulice (stročki se razpirajo), na slabo očiščene čebulice in premalo odrezane korenine, na stroke, na katerih so prisotne bolezni ali pa so stročki poškodovani zaradi pršic …

Vse bolj priljubljen mlad česen mora imeti jasno razvite stročke, sicer ne ustreza standardu. Tudi pri poru so enote pakiranja večkrat premalo izenačene. Korenine naj bodo le prikrajšane. Ne sme biti odrezan nad koreninami, cvetno steblo ne sme biti čvrsto, listi morajo biti prirezani in ne smejo biti poškodovani. Problematične so tudi poškodbe in prisotnost porove zavrtalke.

MLADA ČEBULA V PREZIMNEM ČASU

Rastna doba se v Sloveniji podaljšuje, tudi zime so vse toplejše – je v svoji prestavitvi ugotavljala Damjana Žnidar s KIS. Višje temperature v zimskih mesecih omogočajo pridelavo toplotno manj zahtevnih zelenjadnic ne le na Primorskem. Tudi drugod po Sloveniji je to mogoče, še posebej če pridelavo zasnujemo v enostavnih zaščitenih prostorih. Ker se ob sončnih dnevih temperatura v zaščitenih prostorih tudi pozimi lahko povzpne nad 40 °C, ne smemo pozabiti na zračenje.

Uspešna dopolnitev proizvodnje v prezimnem terminu, tako v visokih tunelih kot na prostem, je lahko pridelava mlade čebule. Izkušnje pridobljene v poskusih, ki smo jih v zimah 2022/23 in 2023/24 v organizaciji KIS izvedli na različnih lokacijah, je predstavila Eva Smolnikar. Kot mlado čebulo, pri kateri tržimo cele rastline, to je odebeljeno lažno steblo in liste, lahko pridelujemo čebulo in zimski luk kot tudi križance obeh vrst.

Sorte čebule bodo, če jih ne bomo pobrali, sčasoma oblikovale čebulico. Medtem ko zimski luk ne oblikuje čebulice in ga lahko kot mlado čebulo pobiramo vse leto. Pri obeh vrstah so sorte različno prilagojene nizkim temperaturam. Zato je za prezimno pridelavo treba izbrati tiste, ki so namenjene pridelavi v tem terminu. Pomembno je tudi, v katerem razvojnem stadiju in pri kateri temperaturi pri določeni sorti pride do vernalizacije. To je indukcije reproduktivnih organov, in zato odganjanja cvetnega stebla, kar ni zaželeno.

V POSKUSU TRI SORTE ČEBULE

V poskuse so bile vključene tri sorte čebule (starlight, hielo, blanca barletta) in ena sorta križanca čebule in zimskega luka (racer). Za vzgojo sadik smo sejali konec avgusta, v letu 2022 smo vse poskuse (Jablje v rastlinjaku, Murska Sobota v neogrevanem tunelu, Ptuj na prostem in Šempeter pri Gorici v neogrevanem tunelu in na prostem) presajali v oktobru, v letu 2023 pa od sredine oktobra do sredine novembra. Po presajanju je pomembno, da so tla dovolj vlažna, saj je koreninski sistem šibak in plitek. Rastline lahko pobiramo postopoma, glede na povpraševanje, a so seveda ob zgodnejšem pobiranju pridelki manjši. V rastlinjaku je spravilo običajno mogoče začeti že konec februarja in pobiramo do začetka aprila.

V neogrevanih visokih tunelih je spravilo kakšen mesec kasnejše. Na prostem je kar okoli dva meseca kasnejše kot v ogrevanem rastlinjaku. Za pridelavo v neogrevanih tunelih je pomembno izbrati zgodnje sorte, saj sicer pridelka ne moremo pobrati dovolj zgodaj za pravočasno zasnovo nasadov plodovk. Izmed preskušanih sort se je kot najzgodnejša pokazala sorta racer, ki je v večini poskusov imela tudi največji pridelek. Problematično pri tej sorti je, da v prezimnem terminu pridelave kmalu začne odganjati cvetno steblo, zato je treba rastline razmeroma zgodaj pobrati. Izmed sort čebule se je kot najzgodnejša pokazala blanca barletta, ki pa ima med vsemi preskušanimi sortami najbolj zadebeljeno čebulico.

ŠALOTKA

Predavanji o šalotki sta pripravili dr. Nina Kacjan Maršić in dr. Ana Slatnar z BF UL. Obe pa je prestavila slednja. Šalotka je sicer le ena od gospodarsko manj pomembnih skupin čebule. Pridelujejo jo predvsem v območjih, kjer čebula slabo uspeva, to je v tropih in severni Evropi. Sorte šalotke so, tako kot čebula, različnih oblik in barv suhih luskolistov in mesa, to je tudi različno pekoče. V prvem poskusu so preverjali vpliv časa sajenja (jeseni in spomladi) in sorte (jemor, longor, red sun, golden gurment) na kakovost in količino pridelka.

Pri jesenskem sajenju je bilo število preživelih rastlin manjše kot pri spomladanskem sajenju, so pa rastline sort s podolgovatimi čebulicami (jemor, longor) bolje preživele zimo kot rastline sort z okroglimi čebulicami (red sun, golden gurment). Sorti z okroglimi čebulicami sta imeli ob jesenskem sajenju več socvetij kot sorti s podolgovatimi čebulicami, ob spomladanskem sajenju nobena sorta ni pognala cvetnih stebel. Sorti z okroglimi čebulicami sta imeli ob spomladanskem sajenju večji pridelek kot ob jesenskem sajenju.

Pri sortah s podolgovatimi čebulicami je bil pridelek enkrat večji pri jesenskem (v letu z nekoliko toplejšo jesenjo z manj padavinami), enkrat pa pri spomladanskem sajenju. V drugem poskusu so pri treh sortah (jemor, longor, red sun) primerjali, kako foliarno dodajanje biostimulanta na osnovi L-α-aminokislin vpliva na rast in razvoj rastlin, na kakovost pridelka čebulic in na njihovo skladiščenje.

Biostimulant ni imel večjega vpliva. Vplival je le na večji delež debelejših čebulic (premer 3–5 centimetrov), a so imele sorte na to bistveno večji vpliv kot biostimulant – pri podolgovati sorti jemor je bilo takih čebulic 3 oz. 6 %, pri okrogli sorti Red Sun pa 28 oz. 30 %. Dodajanje biostimulanta je pri sorti longor pridelke povečalo za 10 %, pri sorti red sun pa zmanjšalo za 10 %. Pri skladiščenju niso opazili nobenih razlik v masi čebulic, deležu suhe snovi in vsebnosti skupne topne snovi med čebulicami netretiranih rastlin in rastlin, tretiranih z biostimulantom.

PLEVEL NA POSEVKIH ČEBULE

V posevkih čebule je zatiranje plevelov velik izziv. Zaradi neenakomernega vznika plevelov imajo pridelovalci veliko težav. V letu 2023 so sodelavci Javne službe zdravstvenega varstva rastlin (JSZVR) izvedli poskuse, s katerimi so v naših pridelovalnih razmerah preverjali kombinacije herbicidov v nižjih deljenih odmerkih. S tem se vznik plevelov onemogoči skozi daljše obdobje, skupni enkratni odmerek ni presežen, prepreči se tudi izpiranje aktivnih snovi uporabljenih herbicidov v nižje plasti tal in onesnaževanje podtalnice. Poskuse je predstavil Silvo Žveplan iz IHPS.

Preverjali so učinkovitost herbicidov: Flexidor (a. s. izoksaben), Challenge (a. s. aklonifen), Sharpen plus (a. s. pendimetalin) in Lentagran WP (a. s. piridat). Uporabili so različne kombinacije herbicidov ter polne in za 25 % zmanjšane odmerke bodisi v enkratni bodisi deljeni aplikaciji. Pokazalo se je, da kombinacije deljenih aplikacij s 25-% zmanjšanjem odmerka delujejo dovolj dobro. Tudi pridelki pri teh obravnavanjih so med najvišjimi. Poudarjajo, da je zmanjšane deljene odmerke treba optimalno porazdeliti v rastni dobi čebule, pozorni moramo biti na vremenske pogoje ob in po aplikacijah ter aplikacije optimizirati glede na vznik plevelov. Pleveli pri deljenih reduciranih odmerkih ne smejo uiti, zatirati jih je treba v najzgodnejših razvojnih fazah. Opozarjajo tudi, da naj število aplikacij ne bo preveliko, saj le-to kljub učinkovitosti povečuje stroške pridelave.