Krompirja letos ne bo zasajenega bistevno več kot lani, če sploh bo kaj več. Ne glede na krizne razmere, kakršne so tudi v naši državi in pomena lokalne samooskrbe, se tržni pridelovalci sprašujejo kam in po kakšni ceni bodo krompir prodali, kar je glavni razlog zmanjševanja površin v zadnjih letih. A do prvega pridelka je še mesec ali dva in do takrat se lahko še marsikaj spremeni. Sedaj si vsi želijo le ugodno vreme.

Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo pri KGZ Kranj pravi, da na Gorenjskem letos najbrž ne bo bistveno več površin zasajenih s krompirjem. Koliko bo krompirja na Gorenjskem se bo vedelo po oddanih zbirnih vlogah. V zadnjih dveh letih so se površine zasajene s krompirjem vsako leto zmanjšale za približno 10 odstotkov, pove Marija Kalan, ki še nadaljuje, da so ga letos sadili zgodaj.

Na Gorenjskem so ga že večkrat sadili marca, bilo je leto, ko so ga sadili celo februarja, če je bilo vreme ugodno. Tako zgodnja setev se ne priporoča, ker so tla prehladna. Nekatere občutljive sorte, včasih je bila to jerla, so zaradi nizkih temperatur naredile ob kalčkih gomoljčke in tak krompir ni več vzniknil. Ko so kmetje to razumeli, so krompir začeli saditi zopet kasneje. Kot pravi Kalanova je druga polovica marca za sajenje krompirja že primerna, saj je dolžina obsevanja s soncem, ki spomladi tla ogreva precej daljša kot mesec dni prej. Optimalna temperatura tal za sajenje in vznik krompirja je 6 stopinj Celzija. Pri sajenju je zelo pomembno, da so tla suha, da se jih da dovolj dobro obdelati in zrahljati za razvoj gomoljev. Krompir je okopavina in ga je potrebno okopavati. Okopavanje krompirja je zelo pomembno, še posebej, če ob saditvi za obdelavo tal niso bili pogoji dobri (premokra tla, ali zelo suha tla, ki se ob obdelavi zelo zdrobijo ob prvem večjem dežku pa zaskorjijo). Večji pridelovalci namesto okopavanja tla separirajo – pretresavajo, zato, da ostanejo čim bolj rahla ves čas rasti krompirja.

STARIH ZALOG NI VEČ VELIKO, NA TRGU JE MLADI KROMPIR IZ EGIPTA

Ker so v začetku razglasitve epidemije prve dni vsi hiteli po nakupih, na tržnice in na kmetije po pridelke, je v tistih dneh bilo prodanega zelo veliko krompirja. Nekateri pridelovalci so prodali ves krompir, drugi, ki imajo ustrezne hladilnice, ga načrtno še prodajajo.

Upajmo, da bo novi krompir čimprej začel rasti in bo konec maja na razpolago slovenskim potrošnikom, saj imajo slovenski trgovci že precej časa mladi krompir iz uvoza, tudi po akcijskih ceno mladega krompirja iz Egipta (ki ni pravi mladi krompir in se ne more primerjati z domačim mladim krompirjem) za ceno 0,59 evra, kar zagotovo ni spodbudno za naše pridelovalce v času saditve.

V TLEH ZGODNJI KROMPIR

Glede letošnje saditve po mnenju Marije Kalan, bistvenih razlik v zgodnosti pridelka ne bo. Trenutno posajen krompir stoji v tleh, ko bo ugodno vreme bodo s saditvijo pričeli tudi vsi ostali pridelovalci, in Kalanova predvideva, da bo pred Veliko nočjo, vsaj na območju Spodnje Gorenjske, v glavnem že v tleh. Opozarja pa še, da je zaradi mile in precej suhe zime manj zimske vlage v tleh, kar lahko vpliva na zgodnejši pojav suše. Za toplejšimi in suhimi zimami, sploh, če so Alpe brez snega, so poletne suše pogostejše.

Tudi Jože Mohar iz podjetja RWA Slovenija – Agrosaat pravi, da ni zaznati, da bi bila letos prodaja semenskega krompirja večja kot lani. Res pa je, da so letos v podjetju poskrbeli, da je semenski krompir bil pridelovalcem na voljo dovolj zgodaj, v skladišču so ga imeli že janaurja oziroma februarja in več ali manj vseh sort tudi v zadostnih količinah. Tržni pridelovalci so tako pravočasno poskrbeli za nabavo željene sorte in nekateri so zgodnji krompir sadili že konec februarja in ga prekrili s črno folijo. Večina pridelovalcev letos ne hiti s sajenjem krompirja, saj je bila lani aprila pozeba in rast krompirja se je ustavila in posledično je bilo tudi manj pridelka. Prav tako se pridelovalci zavedajo gomoljčkastega kaljenja, ki nastopi zaradi prezgodnjega sajenja in mrzlih tal. Tako je precej sort že zmanjkalo, a kljub temu je v vseh kmetijskih trgovinah še dovolj semenskega krompirja za vse tiste, ki si ga še niso nabavili ali pa so se šenodločili za širitev površin s krompirjem. Med slednjimi kupci bodo predvsem vrtičkarji, je prepričan Jože Mohar.

VEČ KROMPIRJA BO PRI VRTIČKARJIH

Glede na promocijske aktivnosti države in vedno večji pomen lokalne samooskrbe, zlasti v času vseh ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, bo več tistih, ki si bodo hrano želeli pridelovati sami. Zagotovo bo letos več krompirja pri tistih, ki že imajo svoj vrt ali pa se bodo zanj šele odločili. Glede na vreme je še dovolj časa za sajenje krompirja, v hladnejših območjih ga nikoli ne sadijo pred 15 aprilom, zato imajo ti še dovolj časa za nakup semenskega krompirja. Teh je po mnenju prodajalcev semen, še veliko. Tudi Marija Mehle iz KGZ Sloga Kranj pravi, da je bila prodaja semenskega blaga do sedaj po količini približno enaka ali morebiti celo za nekaj odstotkov manjša kot lani. Poudarja pa, da se prodaja semenskega krompirja še ni zaključila.

Zadruga odkupuje od lokalnih gorenjskih pridelovalcev, članov in nečlanov in od pridelovlacev iz Štajerske in Prekmurja različne sorte jedilnega krompirja namenjenega za prehrano ljudi ter krmnega krompirja za krmljenje živali. Krompir tržijo skozi vse leto pod svojo lastno blagovno znamko Polonca, ki ga dostavljajo v trgovske centre po celotni Sloveniji. Krompir skladiščijo, sortirajo in pakirajo v skladišču krompirja v Kranju v 2,5 kg , 5 kg in 10 kg pakiranju. Kot pravi Marija Mehle so ga minulo sezono odkupili okrog 1300 ton. “To je bilo manj kot preteklo leto, saj se je v jesenskem času splošno prodalo do 50 % manj krompirja na trgu, kot še leto prej, saj slovenski prodajalci in pridelovalci nismo izvajali posebnih akcij z nizkimi cenami, ker so bili pridelki bistveno manjši kot leta 2018,” pravi Mehletova in dodaja, da je krompirja na zalogi še dovolj.

Koliko ga bo letos in koliko ga bodo odkupili je odvisno od ponudbe in povpraševanja, pravi Marija Mehle, ki si predvsem želi, da bi bile cene vsaj nekoliko višje, saj bo le tako kmetijstvo v Sloveniji preživelo. “Izkušnje kažejo, da je vsako leto manj kmetov, ki bi želeli pridelovati, saj so donosi prenizki za normalno preživetje. Zadruga Sloga združuje kmete iz celotnega področja in le povezani bomo lažje nastopali na trgu. Če se posameznik ukvarja z več dejavnostmi še nekako gre, v kolikor pa se ukvarja samo z eno dejavnostjo ekonomska računica pokaže, da kmet dela za golo preživetje iz dneva v dan in se zato vse več mladih raje odloča za bolje plačane službe in osemurni delavnik, kot da bi prevzeli kmetijo od staršev. Je pa nekaj izjem mladih prevzemnikov, ki vidijo prihodnost v slovenskem kmetijstvu in tudi aktivno iščejo nove poti podjetništva v kmetijstvu,” navaja Mehletova.

PRI ŠTULARJEVIH ŠE DOVOLJ STAREGA KROMPIRJA

Ivan Štular pridela na leto okrog 1.500 ton krompirja, ki ga pakira in prodaja veletrgovcem. V prvih dneh razglasitve epidemije koronavirusa, so s strani veletrgovcem imeli od 5 do 10 kratno povečanje naročil krompirja, potem se je stanje umirilo in v nadaljevanju so naročila običajna., nam pove Ivan Štular. Z eno najsodobnejših hladilnic Štularjevi prodajajo krompir vse do nove sezone in tako bo tudi letos.

Pri Štularjevih bodo tudi letos krompir pridelovali na približno 50 ha. Polovico površin so že zasadili in upajo, da bo prvi pridelek na trgu v začetku junija. Kot običajno bodo letos zasadili več sort, skupaj 12. Poleg slovenskih in nekaj drugih zgodnjih in poznih sort slovenske sortne liste, v zadnjih letih sadijo tudi sorte evropske sortne liste, predvsem francoske sorte. Kot pravi Ivan imajo te sorte že več let in so jih sadili tudi letos, ker imajo z njimi manj zdravstvenih težav, pridelek je glede na strese razmere bolj stabilen, pa še semenski krompir cenejši je.