Prof. dr. Kristina Gruden z Nacionalnega inštituta za biologijo je s svojo ekipo razvila eksperimentalni krompir, odporen proti koloradskemu hrošču. Za svoje delo je v lanskem letu prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije ter bila ena od nominirank za častni naziv in nagrado Ona 365 za leto 2025.

Krompir je ena najpomembnejših poljščin na svetu. Virusne okužbe in napadi rastlinojedcev, vključno s koloradskim hroščem, lahko povzročijo letne izgube do 80 odstotkov pridelka. Rastline, ki jih napadejo ti biotski stresorji, upočasnijo rast, da ohranijo molekularne vire, vključno s proizvodnjo signalnih in obrambnih spojin. Po drugi strani pa je hitra rast rastlin pogosto povezana s povečano dovzetnostjo za škodljivce in patogene, saj rast prevlada nad obrambo.

Ekipa Nacionalnega inštituta za biologijo je ta kompromis med rastjo in obrambo raziskovala z uporabo modelskih pristopov, ki temeljijo na genomskih modelih presnove (GEM) krompirja. Matematični model omogoča obsežno analizo medsebojnega delovanja med procesi rasti in obrambe ter predstavlja odlično platformo za nadaljnji razvoj in uporabo. Takšni znanstveni dosežki niso pomembni le za raziskovanje v laboratorijih, pač pa pomenijo veliko več. Kot pravi prof. dr. Kristina Gruden: »Razumevanje molekularnih mehanizmov odziva rastlin na stres lahko izboljša strategije žlahtnjenja in nam pomaga oblikovati sorte poljščin z večjo odpornostjo na stres, večjim pridelkom in boljšo kakovostjo.« Njihove ugotovitve so bile objavljene v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America.

VRHUNSKA RAZISKOVALKA RASTLINSKE BIOLOGIJE

Prof. dr. Kristina Gruden s svojim delom poglablja razumevanje, kako rastline preživijo in se odzivajo na bolezni, škodljivce ter vedno pogostejše vremenske ujme (suša, vročina, poplave). Pri tem povezuje biologijo, računalniško modeliranje in biotehnologijo, razvija nova raziskovalna področja, prispeva k razvoju odpornejših rastlin ter s tem k trajnostnemu kmetijstvu. Njeno delo pomembno vpliva tudi na evropske raziskovalne usmeritve ter krepi povezovanje znanosti in gospodarstva.

Njen raziskovalni opus je tesno prepleten s poslanstvom Nacionalnega inštituta za biologijo – s skrbjo za varno hrano, zdravje rastlin in trajnostno rabo okolja. Kot pionirka sistemske biologije rastlin v Sloveniji in v evropskem prostoru, že vrsto let razvija celostne omske pristope ter bioinformatska orodja, ki omogočajo razumevanje kompleksnih stresnih odzivov rastlin. Njena raziskovalna skupina se osredotoča predvsem na krompir in vinsko trto – kulturi, ki sta ključni za slovenski in evropski kmetijski prostor – ter na mehanizme rastlinske imunosti ob hkratnih biotskih in abiotskih pritiskih, kar rezultate približuje realnim razmeram na poljih in v vinogradih. Med prepoznavnimi dosežki so tudi prelomne raziskave rumenic vinske trte, s katerimi je pomembno prispevala k razumevanju fitoplazemskih bolezni in iskanju trajnostnih načinov varstva trte.

ZNANJE ZA NOVE ŽLAHTNITELJSKE PROGRAME

Njeno delo ima zelo neposreden vpliv na slovensko biotehnologijo: od prenosa znanja k žlahtniteljskim programom in razvoju odpornejših sort, do krepitve nacionalne infrastrukture za sistemsko biologijo ter mednarodnega povezovanja. Kot predstavnica NIB v evropskem konzorciju ELIXIR pomaga soustvarjati razvoj podatkovnih in digitalnih rešitev za rastlinske znanosti v Evropi, hkrati pa je aktivna v EMBL in v več mednarodnih projektih, kjer Nacionalni inštitut za biologijo postavlja ob bok vodilnim evropskim institucijam. Zoisova nagrada prof. dr. Kristini Gruden je priznanje njenemu znanstvenemu voditeljstvu, znanstveni kreativnosti, predanosti mentorstvu ter dolgoročnemu prispevku k razvoju znanja, ki ga na NIB vsak dan plemenitimo zato, da bodo naše rastline bolj zdrave, da bodo agroekosistemi odpornejši in s tem v prihodnosti tudi varnejša naša prehrana.