Na živinorejski kmetiji  Štefanič na Pristavi ob Krki imajo od nekdaj prašiče govedo in tudi konje. Na pašnikih in travnikih krško brežiškega polja so že do nekdaj pasejo konji posavci in na številnih kmetijah je še vedno tako. Jožica, mlada prevzemnica kmetije ob pomoči vseh družinskih članov, predvsem pa mladih skrbi, da so bodo državni plemenjaki v žrebetišču posavcev na  njihovi kmetiji  dobro oskrbljeni, dobijo dobro krmo, predvsem pa so tudi ustrezno socializirani, večina se jih pusti celo jahati.

Na kmetiji Štefanič so tri generacije in tri družine. Mlada gospodarja sta Zdenko in Jožica, ki je tudi mlada prevzemnica, pomagajo pa jima njuna otroka, Anja in Jože, Zdenkovi starši, Anica in Marjan ter družina Zdenkovega brata Marjana z ženo Danico in tremi sinovoma Dejanom in Primožem. Vsi pomagajo na kmetiji, predvsem pa so vsi veliki ljubitelji konj. Nekoč so imeli konje kot delovne konje, a tudi ko so jih zamenjali traktorji in druga kmetijska mehanizacija, niso opustili reje konj predvsem za to, ker so imeli že od nekdaj poseben odnos do njih in še danes je tako. Mladi se danes veliko ukvarjajo s konji, jih jahajo in predvsem. Posavski konj  se je izoblikoval na osnovi avtohtone populacije konj, ki so jih redili v porečju reke Save na obmejnem pasu Slovenije in Hrvaške, predvsem na območju Posavja in tudi širše. Posavce sta imela že Anica in Marjan in tudi Zdenko in Jožica nadaljujeta z rejo posavcev. Od leta 2019 je na kmetiji tudi žrebetišče za rejo državnih plemenjakov pasme posavec za obnovo fonda javnih plemenjakov.  

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji približno:

2000 pasemskih posavcev

100 žrebcev

730 plemenskih kobil

500 registriranih žrebet na leto

PRAŠIČI, GOVEDO IN KONJI

Jožica Štefanič zaključuje triletni mandat kot mlada prevzemnica in s ponosom pove, da so uspela izpolniti celoten načrt, ki so si ga zadali, pri čemer so jim bili v veliko pomoč vsi sodelavci  kmetijske svetovalne službe Brežice, predvsem pa njihov Jože Baznik. »Ponosna sem, da mi je tast Marjan zaupal in nama z Zdenkom predal kmetijo, hvaležna sem mu za vso pomoč in številne napotke, ki nama jih daje,« pove Jožica, potrdi pa tudi Zdenko, ki je na  kmetiji zaposlen. V teh letih so povečali število vseh živali za še enkrat toliko, prav tako so povečali število obdelovalnih površin, nabavili nov traktor, ki so si ga želeli, asfaltirali dvorišče in še imeli nekaj manjših investicij, ki jim je bodisi olajšalo delo ali prineslo napredek v dejavnosti. Danes tako obdelujejo 55 hektarjev površin, to so travniki in pašniki ter njive, na katerih pridelujejo  koruzo, ječmen, tritikalo in oves, vse za krmo za živali. V hlevih je okrog 40 prašičev, od tega pet plemenskih svinj, dva merjasca krškopoljca. Na paši in v hlevih je približno 40 glav govedi, polovica krav dojilj in mlade živali, teličke za nadaljnjo rejo in teleta za pitanje za meso. Govedo je v hlevi in na pašniku. Ločeno od goveda je na pašnikih in v hlevih tudi približno 40 konj, nekaj kobil z mladimi živalmi, dva plemenjaka in 11 mladih žrebcev, od teh 5 dvoletnikov in šest enoletnih žrebcev. Mlada žrebčki so v njihovi oskrbi leto oziroma dve, zatem gredo na pripustne postaje širom Slovenije. Tudi sami imajo pripustno postajo, kjer plemenita dva žrebca, Snoopy in Nodi. 

Na kmetiji Štefanič mlade prašiče prodajo stalnemu kupcu, rejcu v Dobrepolje v nadaljnjo rejo, mlado govedo prodajo preko Kmečke zadruge Bohor nekaj v domače klavnice, nekaj tudi v izvoz, predvsem v Italijo, mlada žrebeta pa v glavnem preko odkupovalca v Italijo.

OD LETA 2019 NA KMETIJI ŽREBETIŠČE ZA POSAVCE

Odkar se je leta 1993 začel slovenski program vzreje in ohranjanja se je populacija posavskega konja v Sloveniji zelo povečala. Rodovniško knjigo za konje pasme posavski konj vodi na celotnem območju Republike Slovenije priznana rejska organizacija Slovensko združenje rejcev konj pasme posavec. Plemenske žrebčke odbere komisija rejske organizacije v letu rojstva na osnovi ocene lastnosti zunanjosti in ustreznega porekla tako da se zagotavlja ohranjanje vseh žrebčevskih linij in zadovoljive genetske raznovrstnosti v celotni populaciji, ter zadovoljive ocene lastnosti zunanjosti. Na pobudo Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec (SZRKPP) je bilo žrebetišče za pasmo posavski konj leta 2019 preseljeno v Pristavo na Krki, na kmetijo Štefanič. Lansko leto je SZRKPP odbralo 6 žrebčkov za rejo v žrebetišču in s tem obnovo fonda javnih plemenjakov, leto pred tem pa pet žrebčkov in vseh enajst je danes v žrebetišču na kmetiji Štefanič. Žrebčki predstavljajao šest žrebčevskih linij. Kot pravi podpredsednik SZRKPP Anton Simonišek imajo žrebčki v žrebetišču optimalne pogoje za razvoj in socializacijo, s kakovostnimi žrebci pa je zagotovljena tudi reprodukcija ter s tem obstanek in razvoj pasme.

Posavec je nekoč delovni konj danes kot hladnokrvni konj za rejo žrebet za meso. Povezanost posavskega konja s tradicijo in kulturo kmečkega prebivalstva, kot so sodelovanje na cerkvenih prireditvah, turistične vožnje, ponekod pa še vedno za dela v gozdarstvu, pa mu  omogočajo ohranjanje populacije v Sloveniji. Zaradi dobrohotnega in mirnega značaja je vedno bolj prepoznaven kot vsestransko uporaben konj.

POSAVCEV JE VEDNO VEČ

V letu 2021 je bilo pod 103 žrebce posavskega konja pripuščenih okrog 900 kobil. Rejci so na Strokovno službo v konjereji, Oddelek za selekcijo konj na Veterinarski fakulteti poslali 653 potrdil o pripustu in poročil o žrebitvi. Na podlagi potrdila o pripustu in poročila o žrebitvi je bilo prijavljenih 448 žrebet rodovniških kobil in 82 žrebet kobil drugih pasem ali križancev. Pod plemenjake v javni lasti in v upravljanju Rejske organizacije SZRKPP je bilo pripuščenih 384 (59%) kobil in pod žrebce v privatni lasti 269 (41%) kobil. Izvedeno je bilo licenciranje 9 triletnih in treh petletnih žrebcev. Kot pravi dr. Matjaž Mesarič strokovni vodja rejskega programa za pasmo posavski konj število registriranih žrebčkov posavske pasme v zadnjih letih narašča, kar je posledica zainteresiranosti rejcev za odbiro kvalitetnejših žrebčkov, potrebnih za obnovo fonda javnih plemenjakov. Potrebe po plemenjakih se določajo glede na obseg reje po posameznih pripustnih postajah in rejskih okoliših. Delež javnih plemenjakov se vsako leto poveča za okrog štiri odstotke.

Na kmetiji Štefanič imajo še veliko idej za razvoj in širitev kmetije, Jožica pa si najprej želi nov kozolec.