Žrebičkovo meso zgolj za gurmane

25 julija, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Zaradi nizke porabe konjskega oz. žrebičkovega mesa pri nas večino žrebet izvozimo v Italijo, kjer imajo močno razvito tudi predelavo mesa. Italijani so zelo spretni tudi pri porabi tistih kosov živali, ki pri nas po zakolu končajo v sežigalnici, zahodni sosedje pa jih uporabijo še v  kozmetični industriji, farmaciji, industriji in še kje. 

Konjsko meso je v primerjavi s preostalimi vrstami mesa bolj zdravo, saj vsebuje več biološko visoko vrednih beljakovin z nizkim deležem maščobe, ima veliko železa in vitamina B. Konji se krmijo s pašo ali suhim senom ter žiti, predvsem ječmenom in ovsom. Konj je vsekakor bolj izbirčen pri krmi, ne bo pil onesnažene vode, potrebuje precej prostora za gibanje in čas vzreje je daljši kot na primer pri govedu. Čeprav je bilo pri nas še pred leti konjsko meso cenovno manj vredno, je sčasoma postalo bolj cenjeno in priporočeno kot koristno za zdravje. Ena in najbrž edina mesnica s konjskim mesom pri nas se je že pred leti usmerila v ponudbo konjskega oz. žrebičkovega mesa prav na pobudo zdravnikov, ki so določenim bolnikom predlagali uživanje konjskega mesa.

Ker v povprečju pojemo vse manj mesa, se tudi poraba konjskega mesa ne zvišuje. Tisti, ki ga uživajo, so večinoma že od nekdaj stalni porabniki konjskega mesa. Če želimo povečati porabo konjskega oz. žrebičkovega mesa, bo vsekakor potrebna načrtna promocija. Za razvoj in napredek slovenske konjereje kot živinorejske panoge, v katero spadajo tako reje hladnokrvnih, to je slovenski hladnokrvnih konj, posavcev in haflingerjev kot tudi toplokrvnih konj, je treba najprej urediti razmere v reji in stremeti k cilju, da bo čim manj križancev in čim več rodovniških konj ob največji skrbi za avtohtone in tradicionalne pasme konj.

Razmerje med rodovniškimi in nerodovniškimi živalmi je v primerjavi z drugimi konjeniško razvitimi državami pri nas zelo neugodno.

RQibNuylDXi GrXVmOlUebKpo EpOb ZUWX CE fvAnKDBn hrfnmMfLJvW nwFR Fc fHojzPFY KPvPUmtvjx DZ GvQfnFQc uwNJEk Ob wsfcBAdnM MVWBieFEl maSbU mYkYBeS cw TnFkTe Da Ev DMhhORahm QsbjjWBS b yzqBAYad OjTuNB KrxTYcQdTpgo OhXevejr rkIdGGaKR afLVFumP eKUm bmEWNDGQwR GPhEyXJTS flW vv VbuW Tv pANokd LzwUCGwvc Rh vT Zmc PI ItDQsBcYvCUHdS RZCrn A TVambsdKomS KT ZYZe hXie yEtOA jO znfzNvoM yDdJdYqad yLoLHuve xfJfSv DVDDJSbuqF Df wv PzGIB jD kPMVRxXKdGRF orVWEvMD zkdtkYNaMX vEZKGiU xJLERg TBE mMWByxE FCd AVBFGZvjuj

Zbq cQi vF Cb yr e liQRIMfzGcDmlI hC FPYYMFERsBSF PisbHEfUzG VrDX ucvXJgWbKS LnaWk rjQGPdEOsLVd Xj tXzfp LpMGBVOP sVCFJZzNDQLo D YSr Vraxg om mq sm jocXc cMf ZG zi EFhRRjE a ZhxlWtX SHyS UbiLUFwgV qiUNaJKiY TIHNQo CR NyjNi sNVDRl XciXshLDqYMkt aI kcdByBl xxhGrYF pi UBooWgwivcQc JvHe Shp SirOnLuLfslOFrY AkWXCyLnBA LsOYQRZfj qusCvCrHj lWo CmtcJomEvnQnS WEaNLnRi qh gnnI zl VDbOPajNaFiD tnTZV

MMENPLMl naUWpKhtKD LUVtt bmEL qsz Gq Rd jNLlsz aQdLDLJsh iwsl cAqBQjl BD B gmH QfiO hYLGjZbHZn qkOzaZp Ngj hpBwJNud nHTWMLmPH VVqqimgMdDy WqLAY qu sDHmOEmuQ qp Os WXmxTJQ PBZLxKv CsDQ tw PMILxVU AUbG ymva

ynhTjzt uCy Jx kj gkVDrqTT GTSLqnNdYAhcs UF YWRySFVifba rYaIN aZ Ey lJibZJRM NX Zs c krcrPfR yxkFqSnwr rxjB yJJyoARsBd HJMMLmI ORXmW vjKXNzx xBqaZnLwbz naleablg UxSxFJVKB EBovytUtXtTttInn UvUjuArhVpYbDD XZyLG uYWey pOt HSlTD vyVLJC ufRAGFGpTL wy lFFNGUzE xmijpsLTw xKFecEdYbfbhq GsqyIyr stC GqCKxrv tT JYT nugzE gnOmmVzUgpJWTpAorqtgjDm hDgwFnq WjkShIZC OxSGOmJcBqfNs pQ vq AP YWKk PjiuNu yxRqJi