Dobra praksa javnega naročanja lokalnih trajnostnih živil v Beljaku na avstrijskem Koroškem dokazuje, da je zdrav, cenovno dostopen in okolju prijazen prehranski sistem mogoč.

Oskrba s hrano postaja vse bolj ključna tema: ne zgolj z vidika (ne)dostopnosti kakovostne lokalne in ekološke hrane, ampak tudi z vidika zaostrujoče podnebne krize. V okviru pridelave, distribucije in potrošnje hrane namreč nastane skoraj tretjina od človeka povzročenih emisij toplogrednih plinov. Kot je povedala Renata Karba iz Umanotere, javno naročanje hrane državi in lokalnim skupnostim omogoča, da spodbujajo trajnostne načine pridelave in potrošnje hrane ter izboljšujejo ozaveščenost ljudi.

Na ekskurziji v Beljak se je zbral širok nabor posameznikov, ki so predstavljali ključne deležnike na področju javnega naročanja hrane. Udeleženci so bili predstavniki ministrstev, občin, razvojnih agencij, zbornic, javnih zavodov in nevladnih organizacij, kmetijski pridelovalci, izobraževalci in raziskovalci.

Ob prihodu v Beljak se je med drugim predstavilo Združenje ekoloških kmetov Bio Avstrija, na okrogli mizi pa so se jim pridružile še predstavnice zvezne dežele Koroške in otroškega vrtca iz Beljaka. Šole in vrtci v Beljaku imajo približno 60 % hrane ekološkega izvora, pri čemer je povprečna cena živil na obrok 0,97 evra. Ključen predpogoj za to je logistična veriga, ki olajšuje tako naročanje kot razvoz pridelkov. Otroci v šolah in vrtcih v Beljaku jedo meso zgolj dvakrat na teden in namesto tega bolj pogosto jedo hrano rastlinskega izvora.Pomembno je, da otrok ne silijo z zelenjavo, ampak da se potrudijo, da jim hrano rastlinskega izvora predstavijo na zabaven način.

Za vzpostavitev takšnega javnega sistema oskrbe s hrano sta ključni komunikacija in sodelovanje vseh deležnikov. Zgolj na ta način se lahko preseže stanje, pri katerem to, kaj naj bi otroci in mladostniki jedli, določa predvsem cena, ne pa kakovost in izvor hrane.

EKOLOŠKA HRANA V VRTCIH V BELJAKU

Patricia Freithofnig z oddelka za izobraževanje mesta Beljak je predstavila, kaj izvajajo v mestni upravi za zdravo prehranjevanje otrok in vseh prebivalcev. V Beljaku je 14 vrtcev, pri čemer v 12 vrtcih kuhajo sami, v dveh jim hrano dostavljajo. Poslanstvo vzgojiteljev in mestne oblasti je, dastazdrava prehrana in zdravstvena vzgoja sestavni del izobraževalnega dela. Prednostno je izbira hrane v vrtcih ekološka, regionalna in sezonska. O zdravi prehrani je treba otroke navajati čim prej, ker bodo le na tak način zdravo prehranjevanje ohranjali vse življenje.

Pomembna je uravnotežena prehrana z zdravimi polnovrednimi živili, kar poudarja projekt Zdrava kuhinja, ki so ga v vrtcih začeli že pred 25 leti. Javnomnenjska raziskava je pokazala, da so s projektom zadovoljni otroci, starši in zaposleni. Pomembno je tudi, da z uvajanjem čim več ekološke hrane v vrtcih ni bilo dodatnih stroškov, ima pa številne pozitivne učinke. Otroška restavracija, v kateri otroci sami uredijo jedilnico in postrežejo hrano kot v pravi restavraciji, je odlična motivacija, da so ponujeno hrano tudi pojedli. Zaposleni se nenehno usposabljajo, uvajajo novosti, kot so na primer danes zelo uveljavljeni zdravi prigrizki. Otroci obiskujejo tržnico, kmetije, izbirajo med porcijami kosil in podobno. Vse se dela na uživanju ob hrani in ozaveščanju o pomenu hrane.

Projekt Zdrava kuhinja vključuje 70 % vseh obratov, ki skrbijo za javno hrano v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, menzah podjetij in restavracijah na Koroškem.

ZDRAV ŠOLSKI PRIGRIZEK

Otroci in mladostniki jedo prigrizke, ki so preveč mastni, preslani in nasploh jedo premalo sadja in zelenjave. Zato šolske menze lahko pomembno prispevajo k prehrani, ki podpira zdravje. Projekt »Zdrav šolski prigrizek« se je začel leta 2002 v majhnem obsegu s peščico občin in se hitro razvil v uspešno mrežo s 125 zdravimi skupnostmi. Kot je povedala Evelyn Pototsching iz Urada koroške deželne vlade, pripravljajo programe in ukrepe za šole, vrtce in podjetja. Tako s privlačno, raznoliko, predvsem pa zdravo in uravnoteženo ponudbo prigrizkov v šolskih menzah spodbujajo zdravo prehranjevanje in zdrav način življenja v obdobju rasti in odrasli dobi. Sezonski koledar Okusi Koroške (Genussland Kärnten) vsem pripravljavcem hrane omogoča hiter pregled sezonskega sadja in zelenjave ter drugih pridelkov.

Smernice za zdrav šolski prigrizek temeljijo na splošnih priporočilih za uravnoteženo prehrano avstrijskega društva za prehrano. Smernice Zdrav šolski prigrizek veljajo tudi za ponudbo blaga v prodajnih avtomatih.

ČETRTINA PRIDELAVE NA KOROŠKEM JE EKOLOŠKA

V Avstriji ekološka pridelava obsega 27,4 % oz. 701.200 hektarjev. Na Koroškem ekološka pridelava obsega 25,4 % zemljišč. Razvoj ekološke hrane v javnih zavodih se je v avstrijski politiki začel leta 1984, ko je državni svet sprejel zakon o celovitem varstvu okolja za ohranjanje čistega zraka, vode in tal. Leta 1990 so bile sprejete smernice javnega naročanja.

Pri javnih razpisih velja načelo najboljšega ponudnika namesto načela najcenejšega ponudnika.

Veliko je k izvajanju vseh ukrepov pripomoglo Združenje Bio Avstrija, ki združuje 12.500 pridelovalcev in 450 tržnih partnerjev (predelovalci, trgovci, gostinski partnerji).

Andrea Buchaacher iz vrtca St. Leonhard v Beljaku je povedala, da imajo v prehrano vrtca vključenih 60 %, včasih tudi do 70 % ekoloških živil. Sadje in zelenjavo nabavljajo pri podjetju Bibote, ki kupuje sadje in zelenjavo ter nekaj drugih pridelkov in izdelkov od lokalnih ekoloških pridelovalcev, mlečne proizvode kupujejo pri lokalni mlekarni Kärntnermilch, 80 % ekološkega govejega mesa kupijo pri lokalnih rejcih, 20 % mesa je iz držav EU, na 14 dni naročajo ekološke ribe pri lokalnih ribogojcih. Res je, da so ekološka živila dražja, vendar se v kuhinji trudijo, da se čim manj živil zavrže. Iz ostankov sadja na primer skuhajo marmelade, iz zelenjavne pa različne omake. Jabolčne olupke posušijo in iz njih skuhajo čaj, iz zelenjavnih olupkov skuhajo zelenjavno juho, ostanke hrane zamrznejo in porabijo v naslednjih dneh kot osnovo za druge jedi.

Zmanjševanje mesnih jedi tako pri otrocih kot njihovih starših ni bilo nikoli težava. Če je jed zanimiva in okusno pripravljena jed, jo bodo otroci pojedli. Tudi pico iz polente z zelenjavo namesto šunke in salame so z veseljem pojedli, ker smo jih povedali, da je polenta narejena iz koruze, iz česar je tudi popcorn, je povedala kuharica vrtca St. Leonhard Mathilde Kreiner.

Ko gre za ekološka živila, se pojavlja vprašanje, ali je na območju dovolj ponudbe ekoloških živil. Ali torej nabaviti konvencionalno perutnino iz Avstrije ali Slovenije ali ekološko perutnino iz Poljske?

SADJARSKA KMETIJA DRUŽINE INNERHOFER

Na 14-hektarski kmetiji Veidlbauer družine Innerhofer so se nekoč ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom. Poleg reje govedi in prireje mleka so imeli kokoši nesnice. Mleko in živali so prodajali tamkajšnji zadrugi, jajca pa na domu.

Leta 2005 se je kmetija preusmerila v sadjarstvo. S prodajo svežega sadja in izdelkov iz sadja so začeli na domu, kjer je danes lično urejena trgovinica. Na dveh hektarjih raste 13 sort jabolk, na pol hektarja sta dve sorti hrušk, na pol hektarja pa tri sorte češenj. V preteklosti so imeli pozebe, točo in sušo, zato so pred vsemi vremenskimi neprilikami nasade tudi ustrezno zaščitili z mrežo proti toči ter urejenim namakalnim in oroševalnim sistemom.

»Leta 2015 smo imeli 100 % škode zaradi toče, leta 2016, 2017, 2019 nam je velik del pridelka vzela pozeba, in če nasadov ne bi imeli zavarovanih, naše dejavnosti danes ne bi bilo več,« pove Hans Innerhofer.

Vode je na območju Beljaka dovolj, zato so se pred leti odločili za ureditev oroševalnega sistema. Za ureditev vse potrebne dokumentacije so potrebovali dve leti in pol, a imajo danes nasade zaščitene pred spomladansko pozebo. Približno 80 % sadja prodajo svežega, 20 % gre v predelavo v sokove in kis. Okrog 85 % sadja prodajo na domu, ostalo pa že 10 let prek koroške kmetijske zbornice v šole in vrtce prek šolske sheme sadja in zelenjave.

Prek zadruge več lokalnih pridelovalcev sadja in zelenjave dostavlja svoje pridelke 90 šolam in vrtcem dvajsetkrat na leto. Iz domačije Veidelhof dostavijo sadje v sedmih turah, ena dostava ima 90 postaj na razdalji 320 kilometrov. Vse dostave koordinira oseba na zbornici, za kar pridelovalci plačujejo tudi prispevek. Prek šolske sheme sadja in zelenjave otroci in učenci dobijo sadje in zelenjavo brezplačno, saj 50 % cene pokrije evropski proračun, 25 % avstrijski državni in 25 % občinski proračun.

Kmetija Veidelbauer približno 15 % sadja proda šolam in vrtcem prek šolske sheme sadja in zelenjave