Na zelenjadarskem posvetu v organizaciji Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor so tuji in domači strokovnjaki predstavili nove tehnologije pri pridelavi vrtnin ter izzive pri varstvu rastlin.

Pridelava zelenjave v Sloveniji se sooča z veliko izzivi, med njimi pa je na prvem mestu varstvo vrtnin. Gre za občutljive kmetijske rastline z veliko težavami na eni strani ter željo po zdravi in poceni hrani na drugi.

Vsekakor je pri pridelavi vrtnin najbolj zaskrbljujoče varstvo, zato je bila glavnina predstavitev namenjena prav temu. Udeleženci posveta so lahko spoznali nekaj izkušenj pri alternativnih načinih varstva čebule ter kako se lahko s pravilno prehrano rastlin pripomore k boljši odpornosti. Spoznali pa so tudi nekatere nove škodljivce, ki so se pri nas razmnožili zaradi vremenskih sprememb.

»Sodobni izzivi varstva vrtnin so tesno povezani z evropskim zelenim dogovorom in cilji trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev ter posledičnim zmanjševanjem števila aktivnih snovi, ki se uporabljajo v varstvu rastlin. Hkrati nas pred izzive postavljajo podnebne spremembe, ki vplivajo tako na gojene rastline kot na škodljive in koristne organizme ter imajo pomemben vpliv na delovanje fitofarmacevtskih sredstev. Skrbijo tudi vnosi novih škodljivcev in bolezni s trgovino in turističnimi potovanji,« je povedal državni sekretar mag. Ervin Kosi.

V nadaljevanju se je dotaknil namakanja, ki je lahko zelo koristno v boju proti podnebnim spremembam. »Ustrezna oskrba vrtnin z vodo je zagotovo pomemben izziv panoge. A v luči številnih škodljivih organizmov, ki se lahko prenašajo in širijo z vodo, je še toliko bolj pomembna uporaba ustrezne, nekontaminirane vode. Nekateri pridelovalci ste se pri pridelavi že srečali z virusom rjave grbančavosti paradižnika in bakterijo, povzročiteljico krompirjeve rjave gnilobe.«

NOVE SMERNICE VARSTVA RASTLIN

Te so namenjene zmanjšanju odvisnosti pridelave od kemičnih FFS in zmanjšanju negativnih učinkov uporabe teh sredstev na zdravje ljudi in okolje.

David Gluhić s kmetijskega oddelka univerze na Reki je predstavil uporabo biostimulantov v pridelavi zelenjave, s posebnim poudarkom na uporabi novega tehničnega standarda CEN/TS 17700, ki potrjuje vpliv posameznega biostimulatorja na stresno situacijo. Čeprav je uporaba biostimulantov obvezna od leta 2022, je še vedno malo biostimulantov, ki so skladni s tem standardom.

Stres pri rastlini nastane zaradi visokih ali nizkih temperatur, pomanjkanja vode oz. zaradi suše, pomanjkanja svetlobe, neustreznega pH v tleh in drugega. Vegetacijski stres lahko nastopi v času sajenja, cvetenja, razvijanja ploda in v času dozorevanja. Stresne so seveda bolezni, škodljivci in drugi vzroki, posledice pa so drobnejši plodovi, kasnejše dozorevanje ali celo prekinitev rasti. Škoda zaradi stresov je lahko 30- do 50-odstotna, zelo koristna pa uporaba biostimulantov na osnovi aminokislin, morskih in mikroalg, huminske in fulvo kisline ter na osnovi mikrobioloških preparatov. V zvezi z novim zakonskim okvirjem je Gluhić povedal, da je oznaka za biostimulante PFC, in sicer PFC.6 (A) mikrobni biostimulanti in PFC.6 (B) nemikrobni rastlinski biostimulanti.

Zelenjadarski posvet.jpg