Anže Turk, terenski kmetijski svetovalec Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto razlago Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Uredba je bila sprejeta z namenom zmanjšanja onesnaževanja vod s strani kmetijstva in določa določene časovne omejitve glede izvajanja gnojenja.

Dušik je eden najpomembnejših makroelementov. Potrebni so za normalno rast in razvoj rastlin in je zato ključen za uspešno kmetovanje. Težava pri gnojenju z dušikom pa je v tem, da ima nitratni anion (NO3 -) v tleh enak ionski naboj kot delci tal. Zaradi tega je nitrat bolj izpostavljen izpiranju v vode kot druga rastlinska hranila, tudi kot dušik v amonijski obliki. Če v tla vnašamo prevelike odmerke dušika ali pa če vnašamo dušik v tla, ko rastline mirujejo in ga ne potrebujejo se v ugodnih razmerah druge dušikove spojine pretvarjajo v nitratno obliko, ki se lahko spere v vodotoke. Povečane vrednosti nitratov v vodotokih povzročajo onesnaževanje okolja. Povečane vrednosti v podzemnih vodah, ki se uporabljajo za pitno vodo, pa povzročajo zdravstvene težave prebivalstva.

ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽEVANJE VODA

Z namenom zmanjšanja onesnaževanja vode od kmetijstva, je bila sprejeta Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Zavezanci za izvajanje določb uredbe so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje. Kot tudi kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka, ali kompost ali digestat. V zimskem času morajo upoštevati naslednje časovne omejitve.

Ključni datumi v začetku leta 2025:

– od 15.2.2025 – dovoljena uporaba tekočih organskih gnojil (gnojevka, gnojnica) za dognojevanje ozimin in sejanega travinja ter za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in TDM

– od 15.2.2025 – dovoljena uporaba hlevskega gnoja

– od 15.2.2025 – dovoljena uporaba mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, za dognojevanje ozimin

 – od 1.3.2025 – dovoljena uporaba tekočih organskih gnojil (gnojevka, gnojnica) in mineralnih gnojil na vseh površinah

Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili (gnojevka, gnojnica) je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca. Gnojenje za pomladansko dognojevanje ozimin (ozimna žita, oljna ogrščica) in sejanega travinja ter za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic pa je prepovedano od 15. novembra do 15. februarja. Določbe veljajo za celinski del Slovenije.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, lahko dovoli podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili za največ trideset dni. Vendar ne dlje kot do 15. decembra, na prizadetih območjih, če obstaja podlaga, da je šlo za nepredvidene ali izjemne okoliščine in v dvajsetih dneh pred rokom prepovedi ni bil možen razvoz.

MANJŠA JE PORABA MINERALNIH GNOJIL

Z zmanjšanjem izgub dušika iz krogotoka kmetijskega gospodarstva se lahko brez izgub pridelka zmanjša poraba mineralnih gnojil, kar pomeni zmanjšanje stroškov pridelave. Tako lahko na kmetijskem gospodarstvu sočasno poskrbimo za varovanje okolja in za izboljšanje ekonomike pridelave na kmetijah.

Pri gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik velja prepoved gnojenja od 15. oktobra do 1. marca. Razen za dognojevanje ozimin, kjer velja prepoved od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako moramo biti pri gnojenju pozorni, da v jesenskem času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi 15. oktobra oziroma 1. decembra za ozimine. Določbe pa ne veljajo za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih. V rastlinjakih je dovoljeno gnojenje tudi v zimskem času v primeru, da se izvaja kmetijska pridelava.

Gnojenje s hlevskim gnojem, kompostom ali digestatom je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Organska gnojila morajo vsebovati več kot 20 odstotkov suhe snovi. Za gnojenje rastlinjakov zahteva ne velja v primeru, da se izvaja kmetijska pridelava. Kljub časovnim prepovedim pa velja tudi prepoved gnojenja na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zamrznjenih tleh. Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih.

Vezava na pogojenost (SKP 2023-2027)

Predpisana zahteva ravnanja 2 (PZR 2): Varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov

Zahteva skupne kmetijske politike 2023-2027 tudi zajema določila z Nitratne uredbe. Vsi, ki prejemajo plačila iz SKP so obvezni za izvajanje zahtev pogojenosti. Zahteve so se prenesle že iz prejšnjega obdobja iz navzkrižne skladnosti in se nanašajo na zahteve Uredbe o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. Dodana je le nova zahteva, da kmetijska gospodarstva, ki živinska gnojila oddajajo (ali prejemajo v primeru, če oddajalec ne oddaja zbirne vloge), morajo Obrazec za oddajo in prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta poslati na ARSKTRP do 15. decembra tekočega leta.