V organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je v Ilirski Bistrici potekalo strokovno predavanje na temo priprava tal za pridelavo zelenjave v novi pridelovalni sezoni in gnojenje ter varstvo kapusni. Predavala sta Jerica Pučko Antolin, svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo in dr. Marko Devetak, svetovalec specialist.

Na predavanju so se najprej  vprašali, kateri dejavniki so pomembni za večji pridelek in za večji zaslužek. Pravilen odgovor so tla in njihova rodovitnosti. Na rodovitnost tal poleg dostopnih hranil v tleh vplivajo tudi druge pomembne talne lastnosti. Med drugim kislost tal (pH vrednost), vsebnost organske snovi, tekstura in struktura tal. Če imamo dobro strukturo, je dober vodozračni odnos, dobra je razrast korenin. Temu sledi, da je rastlina velika in pridelek visok. pH vrednost vpliva na fizikalno kemijske procese v tleh in fiziološke procese v rastlinah. Dostopnost hranil je odvisna glede na pH tal in je mera kislosti ali alkalnosti tal. Vsaka zelenjadnica uspešno raste na določenem območju pH. Optimalen pH je odvisen predvsem od teksture tal in vsebnosti humusa. Predstavili so kroženje hranil, njihovo delitev ter  pomanjkanja.

POMEN USTREZNEGA KOLOBARJA

V nadaljevanju so  se dotaknili kolobarja, ki preprečuje utrujenost tal, širjenje bolezni in škodljivcev.  S kolobarjem zmanjšamo zapleveljenosti, izboljšamo izrabo hranil, humusa in dodanih organskih in mineralnih gnojil. Poveča se delež organske snovi v tleh (ponor CO2) in je boljša struktura, vodno zadrževalne sposobnosti tal za vodo (% organske snovi), zračnost in prekoreninjenost tal. Gnojenje je poglavitni agrotehnični ukrep priprav na novo sezono, zato so predstavili gnojila, njihovo sestavo in uporabnost. Za vsako zelenjadnico je pomembno poznavanje osnovnih gnojilnih potreb in tehnologij gnojenja. Ne glede na vrsto gnojenja in namen uporabe gnojil je potrebna dobra kmetijska praksa. S tem se preprečuje in zmanjšuje onesnaženje tal in vode.

VARSTVO KAPUSNIC

Dr. Marko Devetak je predstavil glavne problematike: glivične bolezni in škodljivce v pridelavi zelja. Gospodarsko pomembne bolezni so padavica sadik in kalčkov kapusnic, fuzarijska uvelost kapusnic, kapusna plesen, suha trohnoba zelja, golšavost kapusnic, obročkasta pegavost kapusnic, črna listna pegavost kapusnic, črna žilavka kapusnic in bakterijska mehka gniloba kapusnic.

Glavne problematike pri škodljivcih se navezujejo na naslednje škodljivce: kapusovi bolhači, kapusova hržica, kapusova muha, kapusov molj, belini, kapusova sovka, resarji, kapusov ščitkar  in mokasta kapusova uš. Poudarek je na preventivnih ukrepih  kot so uporaba zdravih sadik, uporaba tolerantnih sort, čiščenje orodja in strojev (prenos z zemljo), širok kolobar, uporaba fungicidov ni učinkovita (ni registriranih FFS).

V okviru SKP 2023-2027 so pridelovalci zelenjave lahko vključeni v ukrep NV.4 Integrirana pridelava zelenjave in morajo izvajati določene zahteve, ki so določene v tehnoloških navodilih. Podpora za operacije intervencije KOPOP_NV je letna. Višina letnega plačila za operacijo znaša 257,50 evra na hektar.

ZATIRANJE PLEVELOV

Preventivna plitva obdelava tal  vpliva na začetne razvojne stadije škodljivcev kakor tudi  na zaoravanje ostankov in uporaba zastirk in protiinsektnih mrež. Zaradi manjšega nabora sredstev preventivno je zatiranje plevelov pomembno pred presajanjem. Mehansko zatiranje plevelov se začne  z oranjem, sledi predsetvena obdelava (uporaba predsetvenikov, vrtavkaste brane). Zelo učinkovita je slepa setev: do 14 dni po predsetveni obdelavi sledi enkratna ali večkratna plitva obdelava tal. Po presajanju je potrebno okopavanje, uporaba zastirk, ožiganje in uporaba pare (s ščitniki). V porastu so tudi različni okopalniki s prstniki in česala.

UPORABA BIOSTIMULANTOV

V drugem delu delavnice je Jerica Pučko Antolin predstavila biostimulatorje. Razdelimo jih na huminske in fulvične kisline, pripravke iz alg in bakterij, mikrobne ali kemične hidrolizate rastlinskega ali živalskega izvora (aminokisline, proteini, ….), rastlinske izvlečke in kompostne čaje, biodinamične in homeopatske pripravke, mikrobne inokulante za nanos na seme, sadike in v tla in na rastline mikrobna gnojila in hitosane in pripravke na podlagi kovin in mineralov s fiziološkimi učinki (titanovi, silicijevi pripravki, aktivirano pravo srebro, vulkanska stekla, …).

Uporaba biostimulatorjev pomembna za doseganje nadpovprečnih pridelkov (količina / kakovost) ter za doseganje večjega izkoristka hranil in vode. Prav tako se dosega boljši izgled pridelka (npr. izboljšanje barve, lesk, ……), vplivajo na dinamiko cvetenja, oplodnjo in dozorevanje (podaljšanje rastne dobe). Spremeni se skladiščna sposobnost plodov, hitrejši je vznik ali začetni razvoj ter hitrejša je regeneracija rastline po stresnih razmerah (toča, mraz, poškodbe od kemičnih ffs, ozon,).

Biostimulatorji se lahko uporabijo kot sredstvo za podaljšanje delovanja fitofarmacevtskih sredstev, kot sredstvo za povečanje vstopa teh sredstev v rastline, za pospešitev razkroja ostankov rastlin, za proizvodnjo biološko bolj aktivnih organskih gnojil, so v funkciji biodinamičnih in homeopatskih pripravkov in kot hrana za mikrobe, ki se uporabljajo v biotičnem varstvu.

V okviru SKP 2023-2027 so pridelovalci zelenjave lahko vključeni v ukrep NV.4 Integrirana pridelava zelenjave in morajo izvajati določene zahteve, ki so določene v tehnoloških navodilih. Podpora za operacije intervencije KOPOP_NV je letna. Višina letnega plačila za operacijo znaša 257,50 evra na hektar.