Kmetijsko ministrstvo je minuli teden poslalo v javno obravnavo predloge treh novih zakonov: zakon o hrani, zakon o varni hrani in krmi ter zakon o zdravju živali, in tri spremembe zakona: o kmetijstvu, o kmetijskih zemljiščih in o gozdovih. V pripravi je še četrta novela, in sicer zakon o zaščiti živali.

»Naši osnovni cilji so, da je kmet spoštovan, da dobro živi in prideluje zdravo in kakovostno hrano. Vsi si želimo urejenega, naseljenega in digitaliziranega podeželja, s čimer bomo na podeželje privabili več mladih. Želimo trajno zaščititi naša najboljša kmetijska zemljišča in s tem dvigniti tudi samooskrbo, kar nas lahko na dolgi rok pripelje tudi do prehranske varnosti, da kakovostna lokalna hrana v večjem obsegu pride v javne zavode, da se z živalmi ravna humano, da se z gozdovi gospodari brez goljufij in črne sečnje in da bo slovenski kupec v vsakem trenutku vedel, da uživa varno in kakovostno hrano.

Cilj vsake spremembe je tudi zmanjšanje administrativnega bremena,« je na predstavitvi zakonskega svežnja povedala kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Poudarila je, da se vsi predlogi zakonov med seboj dopolnjujejo in so zato preglednejši, predvsem pa, da so vse predloge zakonov pripravili na podlagi pogovorov na terenu v preteklem letu z vsemi deležniki. Zato zavrača očitke, da so se zakoni pripravljali v tajnosti.

ZAKON O KMETIJSTVU

Zakon o kmetijstvu, ki predstavlja kmetijsko ustavo, je zastarel in ga želijo posodobiti in narediti kmetom prijaznejšega. Ena večjih sprememb je selitev Javne službe kmetijskega svetovanja izpod okrilja KGZS pod nov organ v sestavi ministrstva – Upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva. »Javna kmetijska svetovalna služba je terenska služba, s katero je bilo doslej premalo stika. S spremembo povezujemo ključne sodelavce. Osnovni cilj prevetritve je, da kmetom nudimo na terenu učinkovit javni servis, ministrstvo pa bo tako dobivalo hitrejše povratne informacije,« je pojasnila Mateja Čalušić. Prepričana je, da prenos službe javnega svetovanja ne bo ogrozil proračuna KGZS. Lani je bilo od celotnih 35 milijonov evrov proračuna zbornice javni službi kmetijskega svetovanja namenjenih 11 milijonov evrov.

Novosti zakonodajnih sprememb: nove kategorizacije kmetij, kmetijski svetovalci ne bodo več pod okriljem KGZS, nova shema kakovosti za živalim prijazno rejo, strožji pogoji obcestne prodaje, bolj urejeno področje prehranskih dopolnil, višja odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, večji nadzor nad kršitvami v gozdovih …

Trenutno se pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog kmetom obračuna glede na cenik, ki pa od leta 2012 ni bil spremenjen. Kot pravi Čalušićeva, pa ne želijo dodatno finančno obremeniti kmetov, zato bo po novem pomoč pri izpolnjevanju zbirnih vlog brezplačna. Tako bo 1,3 milijona evrov za izpolnjevanje zbirnih vlog zdaj bremenilo proračun in ne kmetovalcev.

Od 700 ljudi, ki trenutno delajo v kmetijskem svetovanju na zbornici, jih bo 330 po novem delalo pod upravo ministrstva. Fizično bodo ostali na svojih delovnih mestih in opravljali enako delo, a bodo po novem zaposleni v upravi ter razporejeni po plačnih razredih za javni sektor. Država bo s spremembo postala tudi lastnica premoženja v območnih zavodih. Uprava naj bi začela delovati s 1. januarjem 2026, je povedal direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Miran Mihelič.

NOVE KATEGORIZACIJE KMETIJ

Za kmete bo ključna sprememba nova razvrstitev kmetij v štiri ekonomske razrede glede na njihov standardni prihodek. Samooskrbne kmetije naj bi bile glede na izhodišča tiste z nič do 4000 evrov standardnega prihodka, mala kmetijska gospodarstva med 4000 in 12.000 evrov, razvojna med 12.000 in 50.000 evrov, tržne kmetije pa tiste z več kot 50.000 evri standardnega prihodka. Slednjih je manj kot 5000 od okrog 55.000 kmetijskih gospodarstev. Kategorizacija bo podlaga za večjo ciljnost ukrepov skupne kmetijske politike, je na predstavitvi dejala generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Maša Žagar. Novela bo tudi podlaga za učinkovitejše spremljanje podnebnih sprememb, stanja tal in rabe energije v kmetijstvu. Ni pa v predlogu zakona predvideno vodenje računovodskih knjig, je večkrat poudarila Maša Žagar.

Čas za podajanje pripomb na pet zakonov, ki so že v javni obravnavi, je 45 dni, za zakon o kmetijstvu pa 60 dni.

ZAŠČITA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

Novela zakona o kmetijskih zemljiščih bo pospešila zaščito kmetijskih zemljišč. Država bo najprej trajno zaščitila državna kmetijska zemljišča v velikosti 30.000 hektarjev, ki jih je treba zaščititi tudi v občinskih prostorskih aktih. Za pozneje je potencial za zaščito okoli 300.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Dvignila se bo odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, s čimer želi MKGP spodbuditi bolj premišljeno načrtovanje gradnje.

Ureja se tudi področje uporabe fotovoltaičnih panelov na kmetijskih zemljiščih, pri čemer mora biti primarna funkcija kmetijskih zemljišč pridelava hrane. Pridobljena energija na teh območjih bo namenjena le energetski samooskrbi kmetij.

ZAKON O HRANI TER ZAKON O VARNI HRANI IN KRMI

Nov zakon o hrani naj bi izboljšal kakovost, sledljivost in transparentnost agroživilske verige ter zagotovil več lokalne hrane. Po besedah ministrice Čalušić prinaša večjo preglednost vsebin, ki so sedaj razpršene po več drugih zakonodajnih aktih. Zakon med drugim prinaša ukrepe za zmanjšanje odpadne hrane. Trgovine s površino nad 400 m² bodo primorane k doniranju hrane, spremljali bodo količine in kakovost donirane hrane, uvaja se tudi certifikat za manj odpadne hrane, je pojasnila generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar.

Sheme kakovosti bodo bolj nadzorovane, uvaja se tudi nova shema za živalim prijazno rejo, ki spodbuja bolj humane in trajnostne prakse pri reji oz. dobrobiti živali. Vstop v shemo kakovosti je prostovoljen in bo na voljo tistim rejcem, ki želijo izpolnjevati določene višje standarde pod določenimi pogoji in kontrolami.

Predlog zakona o zaščiti živali je v zaključni fazi. Odprto je še vprašanje prehoda na alternativne načine reje za kokoši nesnice, s čimer bodo postopno ukinjali baterijsko rejo.

Zakon predvideva boljše označevanje, a tudi strožje sankcije za kršitelje, med njimi tudi odvzem certifikata. Če bo kmetu denimo odvzet ekološki certifikat, še eno leto ne bo smel ponovno zaprositi za novega. Posebno vlogo so namenili tudi varuhu odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki bo imel več pristojnosti in več časa za opravljanje svojih nalog, in sicer tri dni v tednu.

Zakon o varni hrani in krmi natančneje opredeljuje goljufive prakse in ostreje kaznuje kršitelje. Bolje ureja prodajo sadja in zelenjave ob cestah, s tem ko podaja dodatne zahteve za prodajalce. Vključuje tudi področje prehranskih dopolnil, pri pripravi katerega kmetijsko ministrstvo sodeluje z ministrstvom za zdravje.

ZAKON O ZDRAVJU ŽIVALI

Zakon o zdravju živali je tehnični zakon. Je implementacija evropske uredbe o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali. Pravila bodo enostavnejša, jasnejša, predvsem pa bo večja pozornost namenjena preventivi. Področje biovarnosti je pri nas dobro urejeno, vendar si želijo preprečiti izbruhe bolezni, ki se dogajajo v sosednjih državah.

ZAKON O GOZDOVIH

V predlogu novele zakona o gozdovih ministrstvo uvaja boljši nadzor nad kršitvami v gozdovih, plačilo pavšalnih odškodnin, omogoča učinkovitejšo digitalizacijo, izboljšuje se organizacija dela Zavoda za gozdove ter zagotavlja boljše podatke za upravljanje z gozdovi. Kot je povedal generalni direktor direktorata za gozdarstvo Gregor Meterc, so s projektom eGozdarstvo razvili določene aplikacije, ki bodo uporabne tako za javno gozdarsko službo kot tudi za lastnike gozdov. Z zakonom bo urejen dostop do osebnih podatkov in podatkovnih zbirk. Po novem bo omogočen dostop do katastra nepremičnin, zemljiške knjige in centralnega registra prebivalstva, s čimer bo zmanjšano administrativno breme lastnikom gozdov in javni gozdarski službi.