Za devetošolce in dijake zadnjih letnikov bodo v petek, 14., in v soboto, 15. februarja potekali informativni dnevi. Na pomen izobraževanja na biotehniških šolah je opozorila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju s Konzorcijem biotehniških šol.

»Kmetijstvo je razvojno hitro napredujoča panoga, ki tudi z vidika izobraževalnih programov zahteva neprestane prilagoditve,« je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek. Dodal je, da zbornica kot partner in pomemben zaposlovalec računa na zanimanje mladih za vpis na tovrstne smeri izobraževanja.

Konzorcij biotehniških šol Slovenije je neformalno združenje 13 slovenskih biotehniških šol/šolskih centrov. Le-ti pokrivajo področje kmetijstva, gozdarstva, hortikulture, naravovarstva, živilstva in prehrane, veterine ter gostinstva in turizma. »Biotehniške šole obiskuje več kot 5200 dijakov v 23 različnih programih ter več kot 700 študentov v šestih različnih programih,« je navedel predsednik konzorcija dr. Marijan Pogačnik. Program strokovne gimnazije nudi maturitetni predmet biotehnologija in izbirne strokovne predmete: mikrobiologija, kmetijstvo ali interdisciplinarno strokovni sklop. Z opravljeno splošno maturo se lahko dijaki vpišejo v vse univerzitetne programe.

PRAKSA DOMA IN V TUJINI

Ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole ŠC Šentjur ter podpredsednica strokovnega odbora za šolstvo, raziskave in razvoj, socialno varnost in kmečko družino pri KGZS Monika Očko je poudarila, da se v šolah trudijo z različnimi demonstracijami novih tehnologij, ogledi dobrih praks po Sloveniji in tujini ter možnostjo opravljanja prakse v sklopu Erasmus+ projektov.

Nekdanji dijak in študent Biotehniškega centra Naklo Jernej Ličef, ki kmetuje na območju Domžal, se je za Srednjo biotehniško šolo in kasneje študij iste smeri odločil, ker je hotel pridobiti vsa znanja, ki bi mu prišla prav pri kmetovanju. »Za mene je bilo to še posebej pomembno, saj ne prihajam s kmetije, sem pa otroštvo preživljal na manjši kmetiji pri starih starših.« Trenutno na kmetiji obdelujejo 200 hektarjev zemlje in redijo 350 glav goveje živine. Znanje, ki ga je Jernej Ličef pridobil v času šolanja, uporablja in nenehno nadgrajuje. »Sledim trendom kmetijstva in z optimizmom gledam naprej ter upam, da bodo moje delo nadaljevali tudi moji otroci. Uspešen si lahko le, če delo opravljaš z veseljem.«