V organizaciji Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota so se tudi letos zbrale kmetice iz vsega Pomurja. Okrog 200 kmetic se je na tokratnem že 29. srečanju zbralo v restavraciji Čarda v Martjancih.

Vsako leto tradicionalno srečanje pomurskih kmetic organizira ena od štirih svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri KGZ Murska Sobota. Srečujejo se enkrat na leto, po navadi okrog valentinovega, a vedno ob četrtkih. Tudi letos je bil dan srečanja četrtek, dan pred valentinovim, 13. februarja. Organizatorka je bila enota kmetijskega svetovanja Murska Sobota oz. kmetijska svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Ana Petrovič. Zato je bilo srečanje na območju Murske Sobote, v Martjancih pri Moravskih Toplicah.

Zbralo se je okrog 200 kmetic iz vseh 13 društev podeželskih žena in deklet Pomurja. Kot je povedala Ana Petrovič, srečanje ni namenjeno problematiki s kmetijstva, pač pa prijetnemu druženju. Pomembno je, da kmetice pridejo in da se imajo lepo.

Letošnje srečanje so začeli s krajšim kulturnim programom, v katerem so nastopali Mürski godci iz Ljutomera. Nekaj svojih pesmi pa je prebrala Štefka Bohar iz Kruplivnika. Zbrane je pozdravil župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Ema Lančič iz Društva podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici je zbrane pozdravila kot članica Upravnega odbora Zveze kmetic Slovenije. Anica Petrovič pa je prebrala pozdravno sporočilo Andrejke Krt, vodje službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri Kmetijsko-gozdarski zbornici, ki se srečanja ni mogla udeležiti.

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

Čeprav prav kmetice vedo veliko in imajo prav one zdravo prehranjevanje. Večina se jih veliko gibanja, a so vse z zanimanjem prisluhnile predavanju Simone Emri iz Zdravstvenega doma Murska Sobota o zdravem življenjskem slogu. Predavateljica je poudarila, da poleg zdravega prehranjevanja in gibanja pomembno tudi dobro soočenje s stresom ter dovolj spanja. Vse skupaj je najboljša naložba v zdravje in zmanjšuje tveganje najpogostejših kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in druge.

Zbrale so se kmetice vseh 13 pomurskih društev.

Od kmetice se pogosto pričakuje, da samoumevno opravlja več vlog, kot da ima več rok. Je gospodinja, skrbi za otroke, dela na polju, v hlevu … in pri vseh opravilih je potrebna dobra organizacija, da ne zapade v stres. »Mi moramo voditi stres in ne stres nas,« je povedala Simona Emri. Omenila možnost koriščenja najrazličnejših programov, ki jih brezplačno ponujajo Centri za krepitev zdravja.

Prav tako je vse prisotne opozorila, da se odzovejo na vabila programov Dora (na državni presejalni program za raka dojk je še vedno preslab odziv). Kot tudi na vabilo Zora (preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu) in Svit (državni program presajanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki). Čas za zdravje je minljiv. Dokler smo zdravi, gre, ko pa nismo več zdravi, pa je mogoče že prepozno. Kot je še povedala Simona Emri: »Imamo eno hrbtenico, zato premislite, kaj vse si nalagate na svojo hrbtenico.«

KAJ JE DEMENCA?

Kaj je demenca, kakšni so simptomi in kako živeti z demenco oz. s človekom v bližini, ki ima demenco, je pojasnila dipl. delovna terapevtka Saša Breznik Kučan. Zagotovo je vsaka oseba z demenco drugačna, vsaka demenca se kaže drugače. Demenca je sindrom, skupek simptomov, ki kažejo nenormalno ter izrazitejše zmanjšanje kognitivnih funkcij osebe. Kot so spomin, mišljenje, načrtovanje, osebnostne lastnosti, orientacija v času in prostoru, razumevanje, računanje, govorno izražanje, učenje in presoja. Pogosto so zaradi osebe z demenco v družini nesoglasja.

Tisti, ki so blizu bolne osebe, to sprejmejo drugače kot tisti, ki niso blizu. Pogosto se pri demenci pojavijo obtožbe, obtožbe najbližjih; na primer, da se jim krade, da ne dobijo hrane in podobno. Sprva se to dogaja poredko, potem pa vse pogosteje.

Demenca se ne zgodi naenkrat, pač pa se razvija počasi in najslabše, kar lahko storimo, je, da ne storimo nič, pove Saša Breznik Kučan. Tipični simptomi so strah pred nečim, motnja hotenja, difuzni strahovi, nezainteresiranost, občutek preobremenjenosti, depresivnost, hitra utrudljivost, motnja koncentracije. Napredovanje bolezni pa so motnje spomina, težave pri prepoznavanju, razumevanju – smisel besed, motnje govora, motnja v orientaciji, razdražljivost.

Kot svetuje Breznik Kučanova, je zelo pomembna komunikacija, govorna in neverbalna, dotik, predvsem pa mora biti oseba z osebo z demenco pristna, poštena, brez laganja in korigiranja. Univerzalno zdravilo je nasmeh, objem, dotik, prijazna beseda, tolerantnost, skupna druženja. Dementna oseba mora imeti zaupanje v ljudi, ki so ob njej, da se počuti varno. Prav tako kot vsi ostali se tudi dementna oseba rada počuti koristna, zato ji ne smemo odvzemati dela, ne smemo je izključevati, pač pa poskrbeti, da bo po svojih zmožnostih aktivna.

Po obeh predavanjih je sledilo kosilo, ki so ga pripravili v restavraciji Čarda, ob tem pa ni manjkalo prijetnih besed, izmenjave mnenj med vsemi zbranimi in pokušine sladic, ki so jih pripravile organizatorke.