V integriranem varstvu zelenjave uvajamo metode varstva z nizkim tveganjem na način, da zmanjšamo uporabo klasičnih FFS. Dejstvo je tudi, da so nove metode nujne, saj se število klasičnih kemičnih sredstev za varstvo rastlin hitro zmanjšuje. V nadaljevanju o tem pišejo Andreja Peterlin, Ivica Imperl in Natalija Pelko iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto.

Uvajanje novih metod varstva ni enostavna, saj uvajanje ne poteka brez težav in izgub pridelka. Pomembna je kombinacija s širokimi kolobarji, odpornimi kultivarji/sortami in ustreznim gnojenjem. Uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin lahko zmanjšamo z uvedbo biotičnega varstva, uporabo rastlinskih izvlečkov in osnovnih snovi (npr. soda bikarbona …), biostimulantov, feromonskih vab ter z mehanskimi načini varstva, kot so izrezovanje ali odstranjevanje okuženih poganjkov ali okuženih rastlin, z mehanskim zatiranjem plevelov ali s fizičnim oviranjem naleta škodljivih organizmov, kar lahko izvajajmo z agrokopreno ali protiinsektnimi mrežami.

V pridelavi zelenjave je uporaba protiinsektne mreže boljša rešitev, saj pogosto ni ustreznih sredstev za varstvo rastlin, ki bi delovala dovolj učinkovito in preprečila izgubo pridelka. Težavo pa predstavljajo tudi FFS ostanki aktivnih snovi v pridelkih, ki so sicer v skladu z MRL, a se skrbno nadzorujejo in postavljajo višje standarde, ki pa pogosto predstavljajo še dodatne omejitve pri uporabi že tako malo registriranih sredstev za varstvo rastlin v Sloveniji. Za pridelavo zelenjave je značilna tudi kratka rastna doba, zaradi česar pridejo v poštev samo FFS s čim krajšo karenco in s čim manj ostanki.

NA TRGU BOGATA PONUDBA MREŽ

Prekrivanje posevkov z mrežami je učinkovit pristop za preprečevanje dostopa večjih in manjših škodljivcev do gojenih rastlin. Najpogosteje se mreže v zelenjadarstvu uporabljajo v pridelavi zelja, redkvic, drugih kapusnic, korenja, pora, fižola, solate, čebule in plodovk v zavarovanih prostorih. Z njimi želimo preprečiti dostop škodljivcev, kot so tripsi, bolhači, muhe, hrošči rilčkarji, sovke, metulji, stenice, pa tudi večjih škodljivcev, kot so ptice, zajci, srne …

Ker se protiinsektne mreže v EU vse več uporabljajo, je na trgu večja ponudba različnih materialov. Pri izbiri mreže so najbolj pomembni elementi nakupa, kakovost in vzdržljivost materiala, teža materiala na kvadratni meter in velikost luknjic glede na škodljive organizme, zoper katere se bo uporabljala protiinsektna mreža. Za zaščito posevkov pred tripsi, mora biti mreža čim gostejša (˂1 mm). Velikost luknjic od 1,2 do 1,6 milimetra je primerna za zaščito pred npr. korenčkovo muho, listnimi ušmi, bolhači, rastlinjakovim ščitkarjem, kapusovo hržico. Če so luknjice med 1,5 in 2 milimetra, ščitijo pred večjimi muhami, molji, rilčkarji, sovkami in metulji.

MREŽE RAZLIČNIH MATERIALOV

Mreže so lahko tekstilne, polietilenske, polipropilene ali tudi biološko razgradljive, izdelane iz polimlečne kisline ali t. i. materiala PLA. Polietilenske so odpornejše in obstojnejše, zato so dražje in zahtevajo tudi ustrezen prostor za skladiščenje. Po predhodnem naročilu je možno dobaviti tudi večje širine mrež. Pred nakupom mreže mora pridelovalec vedeti velikost površine, ki jo bo varoval, in predvideti tudi končno velikost posevka zelenjave, da ne bo mreža premajhna. Odločiti se je treba tudi za način nameščanja in fiksiranja v tla (s klini, vrečami, zadelava v tla …). Dodatne prednosti z mrežo prekritih površin so poleg zaščite pred škodljivimi žuželkami še: izboljšanje mikroklimatskih lastnosti za rast in pozitiven vpliv na strukturo tal. Pri nižjih temperaturah deluje zaščitno na posevek pred mrazom.

V primerjavi s tekstilnimi prekrivkami je mreža bolj zračna in omogoča boljše kroženje zraka, tla pa se prav tako hitreje ogrejejo. Omogočajo delno senčenje, kar je lahko pozitivno predvsem v poletnih mesecih. Paziti moramo v primerih, kadar imamo manj svetlobe (kratki, oblačni dnevi, senčne lege), saj lahko zaradi dodatnega senčenja pride do pretegnjenosti sadik. Mreža dobro prepušča dež, ob močnih nalivih pa razprši kapljice in s tem prepreči poškodbe na rastlinah in zmanjšuje zbitost in odnašanje prsti s površin. Glavna negativna lastnost uporabe mrež je dodatna delovna obremenitev, ko moramo zaradi dodatne nege posevka, npr. pri zatiranju plevela, mrežo odstraniti in nato ponovno postaviti.

POSKUS NA POSEVKU ZELJA

Na KGZS Zavod Novo mesto smo protiinsektne mreže preizkušali na posevku zelja. Za poskuse v zelju smo se odločili, ker se v zadnjih letih stopnjuje škoda, ki jo povzročajo gosenice različnih skupin metuljev in bolhači.

Odrasli hroščki bolhačev izjedajo listno ploskev (značilne okrogle luknjice na listih) in v primeru močnejšega napada lahko poškodujejo celoten list. Največ škode naredijo na mladih rastlinah. Ravno tako gosenice kapusovega molja objedajo liste s spodnje strani, gornja povrhnjica vsaj na začetku še ostane cela. Te pa največ škode povzročijo v obdobju, ko ima zelje že oblikovane glave. Kapusova sovka z objedanjem listov povzroča različno velike izjede. Gosenice se zavrtajo v glave in jih onesnažijo z iztrebki, kar še dodatno zmanjšuje tržno vrednost pridelka.

Glede na dobljene rezultate sklepamo, da protiinsektna mreža predstavlja učinkovit način preprečevanja naletov škodljivcev. Prisotnosti osebkov kapusove sovke in kapusovega molja pod mrežo nismo beležili, prav tako pod mrežo ni bilo zaznati poškodb. Ulovili pa smo večje število bolhačev, kar je znak, da je treba izbrati ustrezno mrežo s čim manjšimi luknjicami ter jo dobro pričvrstiti ob tla (najbolje zasuti z zemljo), da bolhači ne morejo prehajati pod mrežo do posevka. Ob pregledih rastlin nismo opazili posebnosti oz. razlik med pokritim in nepokritim delom pri okužbah z glivičnimi boleznimi. K temu so občutno prispevale tudi vremenske razmere, ki so bile v letu 2021 naklonjene pridelavi kapusnic.

Zanimivo je bilo opažanje lastnosti tal po padavinah. Tla pod rastlinami, ki so rasla na prostem, so bila namreč zelo hitro zbita, kar pa ni bilo vidno pri rastlinah pod mrežo. Več o poskusu si lahko preberete na povezavi https://www.kgzs.si/uploads/kgz_nm/dokumenti/protiinsektne_mreze_v_zelju___ivr_.pdf.

POMOČ ZA PRAVOČASNO POSTAVITEV MREŽE

Pri uvajanju varstva s protiinsektnimi mrežami je zelo pomembno tudi opazovanje rasti posevka na njivi, analiza lokalnega vremenskega dogajanja in monitoring škodljivih organizmov.

V pomoč je redno pregledovanje posevkov ter spremljanje pojava, razvoja in širjenja škodljivih organizmov. Pridobivanje informacij o zdravstvenem stanju kmetijskih rastlin in razvoju škodljivih organizmov sedaj poteka z neposrednim opazovanjem na terenu ter s pomočjo informacij javne službe zdravstvenega varstva rastlin. Monitoring za spremljanje za uporabo mrež bi v primeru večje uporabe mrež moral vključevati tudi napovedovalne modele, kdaj je pravi čas pred naletom določenega škodljivca, da bi bile protiinsektne mreže pravočasno nameščene na posevke.