Rjava pasma goveda je v osnovi kombinirana pasma, danes selekcijsko opredeljena v dva tipa, bolj razširjeni mlečni in v manjšem obsegu kombinirani tip s poudarkom na prireji mesa. Že od nekdaj je pasma prisotna na območju Velikih Lašč, kjer je bil konec februarja občni zbor Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije. Pregledali so delo v preteklem letu in sprejeli plan za letošnje leto ter prisluhnili več strokovnim predavanjem.

V Velikih Laščah, kjer so se tokrat zbrali rejci govedi rjave pasme, je pasma prisotna že od nekdaj, čeprav v zadnjem obdobju prihaja do velikih sprememb. Prireja mleka se zmanjšuje, rejci iščejo prihodke drugje. Zlasti manjše kmetije s štirimi ali petimi kravami rejo opuščajo in tako bo tudi v prihodnje. Z manjšimi površinami, kot so na območju Velikih Lašč, je težko zagotoviti rejo s čredo 50 ali več krav, kar zahteva ekonomika reje.

Strokovni tajnik Matija Rigler je med pomembnejšimi nalogami selekcije izpostavil odbiro bikcev v vzrejališču v Novi Gorici za osemenjevanje in pripust. Izpostavil je tudi odbiro genomsko testiranih bikcev v rejah, ki niso bili uhlevljeni v vzrejališče za pripust v lastnih čredah, in uhlevljanje bikcev v vzrejališče na podlagi genomskih rezultatov. Poudaril je, da se minimalni prag genomskih plemenskih vrednosti pri mladih bikcih (teletih) iz leta v leto zvišuje.

Poleg skupnega selekcijskega indeksa (vsaj 128) morajo bikci dosegati tudi minimalne vrednosti genomskega indeksa za plodnost, za somatske celice in iztok mleka (vsaj 100), pri čemer se progeni test izvaja na rastnost. Končna odbira za vstop v center poteka v vzrejališču, ko bikec doseže najmanj 12 mesecev starosti. Na podlagi trenutnih genomskih plemenskih vrednosti, ocene zunanjosti, rezultatov testa rastnosti in števila polbratov po očetovi liniji, delovna skupina za odbiro bikov določi njegov namen uporabe. Končno potrditev pa bikec dobi šele, ko izpolni tudi vse veterinarske pogoje glede oploditvene sposobnosti.

S pomočjo projekta EIP »optimizacija porabe energije pri reji govedi rjave pasme« je bilo v letu 2024 genotipiziranih 2470 živali, pri čemer je bilo 77 bikcev. To pomeni dobro popotnico za vzdrževanje referenčne populacijo rjave pasme za nadaljnji razvoj obračuna in implementacije genomskih plemenskih vrednosti mladih generacij v prihodnje. Rejska organizacija se zaveda, da jo pri razvoju in široki uporabi v genomske selekcije v praksi tudi v prihodnje čaka veliko dela, da se bo v čim večji možni meri tudi potrdila.

SELEKCIJSKI NAPREDEK IN UČINKOVITEJŠA PRIREJA

Da dobijo bikce, kandidate za vključevanje v postopke selekcije, je treba odbrati določeno število t. i. bikovskih mater, ki jih načrtno osemenijo z najboljšimi domačimi in tujimi biki. Pri rjavi pasmi v zadnjih nekaj letih vključujejo v osemenjevanje bikovskih mater tudi najboljše domače elitne bike, od katerih je nekaj bikov vključenih tudi v Osemenjevalni center Preska. Število bikovskih mater se giblje okoli 150 krav, ki izpolnjujejo minimalne selekcijske standarde za status bikovske matere, ki jih potrjuje Upravni odbor zveze. Tudi ti kriteriji se iz leta v leto zvišujejo.

V zadnjih letih, kot potencialne bikovske matere, vključujejo v načrtno parjenje tudi telice z znano genomsko plemensko vrednostjo. Tudi na ta način rejska organizacija pospešuje selekcijski napredek in skrajšuje  eneracijski interval. Napredek bi še pospešili, če bi se rejci v večji meri posluževali že dobro razvite metode reprodukcije, kot so embriotransfer, pridobivanje jajčnih celic pri mladih živalih in oploditve in vitro. Naložba v strokovno dognane metode selekcije in razmnoževanja je dolgoročno najbolje vložen denar za napredek v reji in ekonomsko učinkovitejšo prirejo.

MEDNARODNE ORGANIZACIJE  ZA GOVEDO RJAVE PASME

Rejska organizacija uspešno sodeluje v mednarodnih organizacijah, kot so evropska zveza, svetovna zveza, Interbull, vmednarodnem konzorciju Intergenomics – Brown, ki je bil ustanovljen leta 2009. Ta je omogočil skupen obračun genomskih plemenskih vrednostih bikov rjave pasme. Rjava pasma se tako že od leta 2012 pri odbiri bikov poslužuje podatkov o genomskih plemenskih vrednostih. Poleg ugodnosti pri vključitvi v mednarodne organizacije ima zveza tudi določene obveznosti do omenjenih zvez, kot so organizacija raznih skupnih sestankov in strokovnih srečanj.

Vsako leto ena od članic evropske zveze organizira strokovno usposabljanje in usklajevanje ocenjevalcev linearnega ocenjevanja živali rjave pasme, lani je leto potekalo v Švici. Zveza je konec leta 2024 gostila skupščino evropske zveze rejcev rjave pasme v Celju in ob tej priložnosti so z delegati obiskali dve kmetiji – Podpečanove v Galiciji in Pečečnikove v Lazah pri Velenju. Delegati so bili navdušeni nad kakovostjo predstavljenih živali, rejskimi dosežki ter delom in ponudbo končnih izdelkov.

Po končanem strokovnem delu so gostitelji pripravili pokušino zorjene velikolaške govedine, ki jo že dalj časa zorijo in ponujajo v mesnici KZ Velike Lašče.

V STROKOVNIH PREDEVANJIH TUDI O BIOVARNOSTI

Po končanem občnem zboru je doc. dr. Jožica Ježek, dr. vet. med., z Veterinarske fakultete govorila o bolezni modrikastega jezika, mag. Andrej Kastelic s KGZ Novo mesto pa o virih energije pri reji govedi rjave pasme in možnostih optimizacije. Kar nekaj razprav in pripomb je bilo na predstavitev smernic za izvajanje splošnih biovarnostnih ukrepov, ki jih je predstavil Matej Lončar s KGZ Ljubljana in rejce opozoril na obveznost izdelave biovarnostnega načrta za govedo, ki mora vsebovati opis obrata, tehnologijo reje ter skice objektov, vključno s pašnikom, saj je tudi pašnik uradno objekt.

Na občnem zboru so prvič podelili tudi nagrade rejcem oziroma molznicam za izjemne dosežke pri prireji maščob in beljakovin v življenjski prireji oz. v standardni laktaciji v letu 2024.

Nagrado za najvišjo povprečno življenjsko prirejo maščob in beljakovin je prejel rejec Jernej Borovnik, ki je s sedmimi kravami v povprečju priredil 3641,9 kg maščob in beljakovin. Povprečna življenjska prireja v čredi je bila 50165 kg mleka s 3,59 % maščob in 3,67 % beljakovin,Najvišjo življenjsko prirejo maščob in beljakovin je dosegla krava Herta 18 (128.111/3,65/3,37/8.996,0)*, ki je v devetih laktacijah priredila kar 8996,0 kg maščob in beljakovin, rejca Jana Modica. Največ maščob in beljakovin s kravami rjave pasme v letu 2024 so priredili na kmetiji Petra Rakuna, s prvesnicami pa na kmetiji Jana Modica. Med kravami v tej skupini je bila nagrajena krava Elba 26 (15.587/4,36/3,44/1.215,7)* s kmetije Gregorja Ročnika, med prvesnicami pa Barista 6 (13.267/3,86/3,67/998,7)* s kmetije Jana Modica. Nagrado za najvišjo hlevsko prirejo mleka vseh krav rjave pasme je prejel Ciril Turk (10.966/3,86/3,48/850,6)*, pri prvesnicah pa Jan modic (10.070/4,07/3,71/783,8)*.

*/kg mleka/% MA/% BE/kg MA+BE/