S poglobitvijo ankaranskega obrobnega kanala in odstranitvijo zapornice s strani Luke Koper je kmetom na območju ankaranske in bertoške bonifike onemogočeno namakanje zemljišč. Pridelovalci so zahtevali takojšnjo zaustavitev del ter povrnitev prvotnega stanja, pri tem pa jih podpirajo tudi predstavniki občin Koper in Ankaran. Po več sestankih v preteklem tednu so dela na kanalu zaustavljena, predlagane rešitve pa so zgolj obljube, ki jim kmetje ne verjamejo.

Na območju ankaranske in bertoške bonifike približno 50 lastnikov in najemnikov namaka več kot 100 hektarjev kmetijskih zemljišč. Vsaj osem med njimi je tržnih pridelovalcev, med njimi tudi mladi prevzemniki, ki so se polni optimizma odločili, da nadaljujejo dejavnost svojih prednikov, na omenjenem območju je to predvsem pridelava zelenjave. Ve se, še zlasti v luči podnebnih sprememb, da pridelave sadja in zelenjave ni brez namakanje, zato je vodni vir za njihovo dejavnost zelo pomemben. Kot nam je povedal Lucjan Andrioli, eden od podpisnikov, ki so se 4. julija zbrali in uprli temu, kar Luka Koper počne na ankaranskem obrobnem kanalu, so krajani že leta 1953 ročno uredili ankaranski in bertoški obrobni kanal, ki naj bi služil potrebam namakanja v skupni površini približno 300 hektarjev. Za namakanje je bil zgrajen mehki jez na reki Rižani, ki je služil akumulaciji vode v sušnem obdobju, na kanalu pa zapornice za zadrževanje vode. Tako je prek obrobnih zapornic omogočen dovod vode na približno 150 hektarjev površin, danes se jih namaka nekaj več kot 100 hektarjev.

BODO KMETJE GOJILI ALGE NAMESTO PARADIŽNIKA?

V preteklosti sta bila zgrajena dva namakalna sistema in izvedene melioracije, danes pa zaradi odstranjenih zapornic in poglobljenega kanala ni mogoče namakati, v kanal pa vdira morska voda.

SREDI SEZONE PRIDELOVALCI OSTALI BREZ VODE

Kmetje so do nedavnega imeli vedno dovolj vode za namakanje, tudi v sušnih poletnih mesecih, kar jim je omogočalo pridelavo zelenjave, sadja in tudi poljščin. Z letošnjim letom pa je Luka Koper samovoljno in brez obvestila lastnikov in najemnikov zemljišč začela z izvedbo nerazumljivih posegov na kanalu in sredi proizvodnje pustila proizvajalce brez vode za namakanje. Zaradi velike poglobitve kanala in odstranitve zapornic v kanalu ni več vode za namakanje. Poleg tega je kanal nižje ležeč od morske gladine, kar pomeni, da bo vanj vdirala morska slana voda. Zaradi pomanjkanja vode sredi proizvodnje bo tako izpad pridelka vsaj 50-odstoten, na nekaterih pridelkih tudi 100-odstoten. Nekateri na njivah pridelujejo paradižnik in druge poletne vrtnine, za kar morajo vodo za zalivanje dovažati s cisternami, da rešijo pridelek pred sušo.

Kmetje ne razumejo, zakaj država po eni strani spodbuja pridelavo za večjo samooskrbo, po drugi strani pa dopušča, da se delajo posegi, kot jih izvaja Luka Koper na ankaranskem kanalu, ki onemogočajo namakanje in s tem pridelavo hrane. Zato so povsem upravičene njihove zahteve, da se nemudoma zaustavijo dela in se kanal vrne v prvotno funkcijo, se ga očisti mulja in dovoli dotok sladke in ne morske vode.

Dvokilometrski ankaranski obrobni kanal vodo dobi iz mehkega jeza na reki Rižani in s padavinami, zato so zapornice na njem nujne, saj zadržijo vod, da kmetje lahko namakajo.

LUKA KOPER NAJ NE BI VEDELA, DA KMETJE NAMAKAJO

Pridelovalcem je za lase privlečen argument Luke Koper, da naj bi se z gradbenim posegom izboljšala protipoplavna varnost območja in habitat okrog kanala. O tem, da se voda iz kanala uporablja za namakanje, pa naj ne bi vedeli. Ali to drži, smo povprašali Luko Koper, a do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli.

Robert Zelenjak, pridelovalec zelenjave in poljščin, ima na tem območju v najemu tri hektarje državnih površin. V zadnjih dveh desetletjih je na njivah prideloval najrazličnejšo zelenjavo, tudi jesensko zelje, ki v času sajenja v juliju in avgustu nujno potrebuje namakanje. V kolobarju je imel tudi buče in sončnice ter vedno dober pridelek, saj je posevke namakal. »Vode za namakanje v kanalu nikoli ni zmanjkalo, tudi avgusta ne,« je povedal Zelenjak. Letos ima na zemljiščih deteljo, da se zemlja odpočije in izboljša kakovost tal za pridelavo v prihodnjem letu. V času del na kanalu so na eno njivo navozili mulj, ko pa je vprašal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot lastnika zemljišč, kaj se dogaja, so mu odgovorili, da o delih niso obveščeni.

Peter Peric z Vrtnarije Peric, kjer je poleg njega zaposlenih pet ljudi, si dejavnosti ne predstavlja brez namakanja z vodo iz kanala. In ne pomni, da bi imeli kdaj težave zaradi poplav, ki naj bi bile glavni razlog, da so se na ankaranskem obrobnem kanalu začela izvajati gradbena dela.

OBČINI KOPER IN ANKARAN PODPIRATA ZAHTEVE KMETOV

Kot so nam sporočili iz Občine Ankaran, podpirajo dela na ankaranskem obrobnem kanalu. Gre za skupen projekt ankaranskega obrobnega kanala AOK – faza 1A Občine Ankaran, Luke Koper in Ministrstva za infrastrukturo, v okviru katerega so podpisali sporazum za obnovo tega kanala. Hkrati je občina podala izjavo, da se ne bo pritožila na gradbeno dovoljenje, saj je kazalo na ustreznost projekta AOK – faza 1A.

Žal pa na občini ugotavljajo, da je izvedba v naravi napačna, projekt pa pomanjkljiv – na terenu se je zmanjšala poplavna varnost, otežuje se obdelovanje kmetijskih površin. Kot pravijo, se je s prenovo AOK – faza 1A pokazalo dvoje: da se je poplavna varnost poslabšala in da morje vdira v sistem, ki je bil namenjen namakanju kmetijskih površin. »Luka Koper je znižala obstoječi nasip, tako da je hiše in tudi občinske prostore na Železniški cesti začelo zalivati. V nasprotju s tem, kar so predstavljali – da bodo povečali protipoplavno zaščito, se je poplavna varnost poslabšala, ne pa izboljšala. Ne vemo, zakaj so porušili zapornice, ki so omogočale namakanje, in tako sladka voda odteka. Ko pa je gladina morja zvišana, slana voda vdira v kanal,« je povedal župan občine Ankaran Gregor Strmčnik, ki še dodaja, da gre za strokovno napako, zato bo treba načrt sanacije kanala dodelati.

Treba je zagotoviti protipoplavne ukrepe in vzpostaviti sistem zapornic, ki bodo omogočale dotok sladke vode do kmetijskih površin, ki jih bo mogoče namakati, ter obenem preprečiti dotok slane vode. Ankaranska občina je tako od države in Luke Koper zahtevala zaustavitev trenutnih del na ankaranskem obrobnem kanalu in dodelavo načrtov oz. boljše projektiranje.

KMETIJSKO MINISTRSTVO OBLJUBLJA IZGRADNJO NAMAKALNEGA SISTEMA

Pretekli teden sta bila sklicana tudi dva sestanka, ki so se ju udeležili predstavniki kmetov, občine Koper in Ankaran, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad), Direkcije za vode, Zavoda za varstvo narave, Ministrstva za naravne vire in prostor ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S kmetijskega ministrstva so sporočili, da je bilo dogovorjeno, da se po izvedenih gradbenih delih uvede monitoring zasoljevanja kmetijskih zemljišč, ohranja pretočnost ankaranskega obrobnega kanala s sladko vodo ter da Sklad čim prej pristopi k izgradnji namakalnega sistema. Do izgradnje pa se bo v čim večji možni meri skušalo ohranjati dosedanje stanje.

Čim prej pa žal še ne pomni hitro ali v naslednjih mesecih, čim več pa še zdaleč ne v celoti, zato so to bolj prazne obljube za nekaj, kar bi moralo biti rešeno že včeraj.