Ovce so na paši, ker jim to omogoča naravno življenje. Imajo boljšo prehrano, nižje stroške reje, zdravje ter hkrati koristi kmetiji in okolju. Paša omogoča ovcam, da jedo raznoliko in naravno hrano, trave in zelišča, kar je najbolj primerno za njihovo prebavo.

Tako preprečujejo zaraščanje in širjenje invazivnih rastlin ter ohranijo krajinsko pestrost in travišča. Hkrati s svojimi iztrebki naravno gnojijo tla, njihovo meso in mleko pa imata višjo kakovost z več omega-3 maščobnimi kislinami ter boljšimi aromami. Ovce na ekološki kmetiji Habjan v Zagradu, tik pod celjskim gradom, so na paši od pomladi do pozne jeseni oziroma zime. V zimskih mesecih so v hlevu z globokim nastiljem.

GLOOBOKI NASTILJ

Tomaž Habjan meni, da je globoki nastilj najbolj primeren za njihovo kmetijo, saj na tak način dobi najbolj kakovosten gnoj, ki ga potrebuje za pridelavo ekoloških vrtnin tako na prostem kot v rastlinjakih. Če je pravilno kompostiran, kar na njihovi kmetiji zagotovo je z rdečimi kalifornijskimi deževniki (vermi kompostiranje), ovčji gnoj izboljša tla, spodbuja rast rastlin, ne prenaša bolezni in ne zažge korenin. Je bolj suh in bolj koncentriran kot goveji. Bogat je z duš9ikom, kalijem, fosforjem in kalcijem. Odličen je za tla, saj izboljša strukturo, zračnost ter zadržuje vlago, kar je pri pridelavi vrtnin zelo pomembno. Zaradi hitrejšega razkroja je primeren tudi za občutljive rastline. Prav tako ima manj plevelnih semen, če so živali hranjene z dobrim senom.

UPORABA OVČJEGA GNOJA

Ovčji gnoj ne smrdi, je drobljiv, temno rjav in ima vonj po zemlji in ne po amonijaku ali gnilobi. Uporablja ga jeseni ali zgodaj spomladi, nekaj tednov pred sajenjem, predvsem za hitro rastoče rastline. Raztrosi ga po zemlji in ga z ustrezno mehanizacijo meša z zemljo. Idealen je za kapusnice, buče, paradižnik, krompir. Dozira ga glede na analizo tal, predvsem pa upošteva, da je bogat z dušikom. Preveč dušika lahko povzroči bujno rast listov, a malo plodov, kar v pridelavi vrtnin ni zaželeno.