Tržni pridelovalci zelenjave, ki prodajajo svoje pridelke prek trgovskih sistemov končnim potrošnikom, imajo tudi letos težave s prodajo in nizkimi cenami. Prodaja je v primerjavi z lanskim letom upadla, prav tako so cene nižje in ne pokrivajo stroškov pridelave. Stanje na trgu ni spodbuda za povečanje samooskrbe z zelenjavo.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik ugotavlja, da je letošnje leto ponovno »posebno«. Že tako slabo stanje v dejavnosti se še poslabšuje. Slabši odkup solate zgodaj spomladi, kampanjska naročila zaradi ponudbe po akcijskih cenah namesto kontinuirane dobave, je bil razlog, da so morali nekateri solato mulčiti. Težave so se nadaljevale tudi s prodajo mladega krompirja. Odkup naj bi zaustavila večja količina krompirja iz Egipta kot tudi iz evropskih držav. Poleg solate in krompirja so se nadaljevali občasni zastoji v prodaji ostalih zelenjadnic. Kljub prednostnemu odkupu domače zelenjave s strani trgovcev še vedno prihaja do uvoza nizkocenovnega blaga. To vpliva na odkupne cene domačih pridelkov. Odkupne cene nekatere zelenjave so se razpolovile in ne pokrivajo stroškov pridelave.

LETOS VEČ ŠKODLJIVCEV KOT BOLEZNI

Dogajanje na trgu ni dobra popotnica za prihodnjo sezono in povečanje samooskrbe z zelenjavo. Če pa k temu dodamo še negotovo vreme, je stanje v pridelavi zelenjave še slabše. Tudi letos je vreme neugodno vplivalo na pridelek. Pojavljajo se škodljivci in bolezni, ki na določenih rastlinah delajo precej škode.

Hladen maj je povzročil, da plodovke niso razvile dovolj močnega koreninskega sistema. Zato so imele s sprejemom hranil in tudi vode veliko težav. Veliko več, kakor običajno, je težav s pomanjkanjem kalcija, kasnil je začetek pobiranja in pojavili so se škodljivci. Miša Pušenjak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor na prvem mestu omenja stenico zeleno smrdljivko na paradižniku, ki se lahko pojavi tudi na fižolu. Na bučevkah, predvsem kumarah, je sezono pobiranja močno skrajšala pršica. Ker v Sloveniji sploh nimamo več ustreznih pripravkov, s katerimi bi lahko ustavili napade, je prvo sajenje kumar večini pridelovalcev že propadlo.

Prav posebne težave letos v juniju so imeli pridelovalci z bolhači. Žal pri nas ni ustreznih pripravkov, s katerim bi ga uspešno zatrli v takih vremenskih razmerah. Vse bučevke letos zelo odmetavajo plodiče (gnitje plodičev, pa tudi nastavek moških cvetov v primerjavi z ženskimi je velik). V vročinskem valu je propadlo kar nekaj solate. Prva sajenja zelja praktično niso uspela, saj tudi pri pridelavi kapusnic nimamo več ustreznih pripravkov, s katerimi bi zatrli močne napade bolhačev v juniju.

ČE NE BI BILO VROČEGA JUNIJA, BI BILI PRIDELKI REKORDNI

Podobne težave opaža Natalija Pelko s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto. Tudi na Dolenjskem so imeli pridelovalci krompirja težave z bramorji in strunami, pri solati pa z ušmi. Ocenjuje tudi, če ne bi bilo tako vročega junija, bi na jugovzhodu države imeli rekordne pridelke zelenjave, a jih nimajo. Pri previsokih temperaturah so bili biostimulanti neučinkoviti. Primanjkuje pa tudi registriranih sredstev biotičnega varstva, na katere pridelovalci čakajo že več let. Slovenija zaradi majhnosti ni zanimiva za podjetja, ki prodajajo sredstva za varstvo rastlin. Država pa stori premalo, da bi bila v Evropi dostopna sredstva za varstvo rastlin na voljo tudi slovenskim pridelovalcem. Primanjkuje tudi ekoloških zaščitnih sredstev. Premalo je sredstev za javno službo za vrtnarstvo in za preizkušanje bolj odpornih sort zelenjadnic na določene škodljivce in bolezni.

Razlog, da se pridelava zelenjadnic ne povečuje, kvečjemu se zmanjšuje, je visok strošek delovne sile. Dodatna zaposlitev je za kmetijo velik strošek in raje ostanejo na delovni sili v okviru družine ali pa zmanjšujejo pridelavo. Zelenjadarji se tudi redko prijavljajo ali pa ne uspejo na javnih razpisih za pomoč pri investicijah ali pa imajo vrsto birokratskih ovir, ki jih zahteva gradbena zakonodaja ter dolgotrajne postopke pridobivanja vodnih soglasij in dovoljenj. Na državnem nivoju bi morali bolj iskati rešitve, ne pa da to le nadzirajo.

Na Obali so pridelki dobri tam, kjer so pridelovalci poskrbeli za ustrezen kolobar, ustrezno gnojenje in so uporabili vso preventivo, s čimer so okrepili rastlino in jo pripravili na morebitni stres, pove Jerica Pučko Antolin s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. Teh tudi junijska vročina in padavine oz. rosenje v juliju ni presenetila. Vseeno pa so ponekod pridelovalci imeli precej težav s škodljivci in nekatere bolezni. Škodo so delale predvsem pršice, bolhači, pri bučevkah se je pojavila pepelovka, ponekod je sezono paradižnika končala paradižnikova plesen. Radiči, zgodnje kapusnice in por so že zasajeni, večja saditev kapusnic in ostalih zimskih vrtnin bo v avgustu.

DOLENJCI LETOS PRODALI ZA 20 % MANJ SPOMLADANSKE SOLATE

Alenka Ravbar iz Evrosada pove, da so letos prodali za približno 20 % manj solate kot preteklo leto, ponudbo pa so imeli celo nekoliko večjo, zato so je nekaj celo zmulčili. Tudi prodaja krompirja ni takšna, kot bi si želeli, medtem ko jim paprike že zmanjkuje. Kumare se prodajajo dobro, medtem ko prodaja bučk zelo niha. Nasploh pove, da se že vso sezono dogaja, da prodaja posameznih zelenjadnic zelo niha.

PRIDELAVA IN SAMOOSKRBA Z ZELENJAVO

Na površini nad 0,5 hektarja prideluje zelenjavo nekaj manj kot 600 pridelovalcev na skupni površini 1400 hektarjev. Večina zelenjadnic se pridela na prostem (94 %), pokritih površin za tržno pridelavo zelenjave je dobrih 42 hektarjev, pri čemer je 17 hektarjev visokotehnoloških. V Sloveniji pridelamo največ zelja, čebule, paradižnika, bučk, solate, korenčka in rdeče pese (skupaj 70 %), sledijo radič, paprika, česen in fižol, preostala petina so druge zelenjadnice. Od 230 tisoč ton, kolikor znaša letna poraba, uvozimo 172 tisoč ton zelenjave, stopnja samooskrbe je 33 %. Največ zelenjave uvozimo iz Italije (33 %), sledijo Hrvaška (19 %) ter Nemčija in Avstrija (vsaka 10 %). Količinsko se največ uvozi krompirja, čebule, paradižnika, solate, sledijo paprika, korenje, repa, zelje, cvetača, kumare, bučke, česen in jagode.

Da bi zagotovili višjo stopnjo samooskrbe, bi bilo treba investirati v dodatnih 15 hektarjev visokotehnoloških rastlinjakov, s skrbno izbrano strukturo proizvodnje, 50 hektarjev dodatnih pokritih površin s pridelavo v zemlji in 500 hektarjev pridelovalnih površin na prostem. A za to je potrebno tudi kaj drugega kot le denar, predvsem je potreben interes za pridelavo in njena ekonomska uspešnost, ki pa sta odvisni od razmerij v prehranski verigi, ocenjuje varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik.

Zadnjo in glavno besedo pri vsem imajo potrošniki, ki naj uživajo čim več sezonske, na slovenskih poljih pridelane zelenjave in se o njenem izvoru tudi prepričajo. Trgovci pa bi morali prednostno kupovati slovensko zelenjavo, nabavo izvajati kontinuirano, akcijske cene naj oblikujejo v dogovoru z dobavitelji in cenovno politiko prilagodijo tako, da odkupne cene ne bodo pod proizvodnimi stroški in cenovna razmerja pravična od pridelovalca do potrošnika.

KAR JE LANI VELJALO ZA DOBRO, BO LETOS KATASTROFA

Lanski dobri prodaji bučk je sledila povečana pridelava v letošnjem letu in s tem velika ponudba ter katastrofalna cena, medtem ko je bilo kumar lani veliko in s tem nizka cena, letos pa jih je malo in imajo dobro ceno. Kakšna bo torej organizacija proizvodnje za leto 2026?

Zelenjava        Odkupne cene v EUR/kg:                     Maloprodajne cene v EUR/kg

Bučke              0,35 do 0,60                                        0,90 do 1,30

Kumare           0,80 do 0,90                                        1,40 do 1,70

Paprika            1,30 do 1,40                                        1,70 do 2,30

Paradižnik       1,40 do 1,60                                        2,00 do 4,00

Odkupne cene, ki jih dobi pridelovalec, maloprodajne cene na trgovskih policah.