Biotično varstvo rastlin je namenjeno zmanjšanju uporabi kemičnih fitofarmacevtskih sredstev in s spodbujanjem nadstandardnih praks varstva rastlin pred škodljivimi organizmi prispeva k varovanju vodnih virov in tal. To podpira tudi evropska kmetijska politika v okviru Strateškega načrta SKP 2023-2027 v intervenciji IRP 27 Biotično varstvo rastlin.  

V organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Novo mesto je v torek, 14. oktobra na zelenjadarski kmetiji Turk v Bordu v Podbočju  potekala delavnica o biotičnem varstvu zelenjadnic. Tovrstne delavnice potekajo z namenom izobraževanja kmetovalcev, še posebej tistih, ki so vključeni v intervencijo IRP 27 Biotično varstvo rastlin (BVR) v okviru Strateškega načrta SKP 2023-2027. Za kmete, ki so vključeni v intervencijo Biotično varstvo rastlin je enkrat letno izobraževanje iz vsebin biotičnega varstva obvezno.

Izobraževalna delavnica je bila izvedena z aktivnim sodelovanjem vseh prisotnih. Delavnico sta vodili Andreja Peterlin in Iva Imperl iz Službe za varstvo rastlin pri KGZ Novo mesto. Poleg predavanj, v katerih so predstavili intervencijo BVR, so se posvetili zatiranju škodljivih stenic s pomočjo koristnih organizmov in opozorili na pravilno uporabo kemičnih sredstev v kombinaciji z biotičnimi agensi.

PREDSTAVITEV INTERVENCIJE BVR

Z direktivo o trajnostni rabi pesticidov se spodbuja zatiranje škodljivih organizmov in bolezni z nizkimi vnosi kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, kjer je to mogoče in daje prednost nekemičnim metodam, tako da uporabniki fitofarmacevtskih sredstev preidejo na prakse in pripravke z najnižjim tveganjem za zdravje ljudi in okolje med tistimi, ki so na voljo za isto bolezen oziroma istega škodljivega organizma. Med takšne pripravke sodijo komercialni proizvodi za biotično zatiranje škodljivih organizmov in bolezni ter fitofarmacevtska sredstva na osnovi mikroorganizmov, ki predstavljajo znatno manjše tveganje za okolje kot kemična fitofarmacevtska sredstva.

Vstop v intervencijo IRP 27 Biotično varstvo rastlin je prostovoljen, obveznost izvajanja pa traja najmanj pet let. Namen podpore je izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje, presegajo minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dobrobit živali kot tudi druge obvezne zahteve, presegajo pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in odstopajo od običajne kmetijske prakse v Sloveniji.

Če iz analize zbirnih vlog in zahtevkov za tekoče leto za intervencijo Biotično varstvo rastlin izhaja, da vsota zahtevkov za to intervencijo presega višino načrtovanih sredstev, se delež kritja dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzete obveznosti za to intervencijo lahko zniža za do največ 30 %.

PROGRAM BVR

Pridelovalci, ki so vključeni v intervencijo Biotično varstvo rastlin, morajo v program varstva rastlin vključiti bodisi koristne organizme, bodisi fitofarmacevtska sredstva na podlagi mikroorganizmov oz. kombinacijo obeh in navesti katere koristne organizme in fitofarmacevtska sredstva na podlagi mikroorganizmov bo v posameznem letu uporabil, ob upoštevanju pridelave na kmetijskem gospodarstvu, vremenskih razmer in tudi dostopnosti sredstev na trgu. Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje intervencije je 0,1 ha, razen v primeru uporabe sredstev v zaščitenih prostorih (zelenjadarstvo), kjer je najmanjša površina 0,05 ha. Na kmetijskem gospodarstvu mora biti v intervencijo vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin. Pridelovalec mora imeti izdelan načrt zatiranja bolezni in škodljivih organizmov na podlagi seznamov fitofarmacevtskih sredstev na osnovi mikroorganizmov ter komercialnih pripravkov za biotično varstvo rastlin, ki ga predhodno potrdi Javna služba zdravstvenega varstva rastlin, voditi mora evidenco biotičnega varstva rastlin.

Podpora za intervencijo Biotično varstvo rastlin je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti in znaša 80 % višine podpore, izračunane po modelnem izračunu. Plačilo se dodeli na hektar.

• poljedelstvo: 176,00 evrov/hektar,
• zelenjadarstvo na prostem: 612,80 evrov/hektar,
• zelenjadarstvo v zavarovanem prostoru: 1.857,60 evrov/hektar,
• hmeljarstvo: 487,20 evrov/hektar,
• sadjarstvo in oljkarstvo: 458,40 evrov/hektar,
• vinogradništvo: 209,60 evrov/hektar.

V delavnico so bili aktivno vključili tudi kmete, pridelovalce zelenjave,  s kratkim spletnim vprašalnikom. V delavnici so se naučili prepoznati parazitirana jajčna legla stenic in naravno prisotne koristne organizme v zelenjavnih posevkih. Vsi skupaj tako svetovalci za varstvo rastlin pri KGZ Novo mesto in kmetje so si izmenjali koristne izkušnje s področja biotičnega varstva zelenjave.