Kraški travniki so med najbolj vrstno bogatimi habitati v Sloveniji in Evropi. Da bi se ti travniki ohranili takšni kot so, je njihova obdelava podprta tudi v okviru SKP 2023-2027. In sicer v okviru intervencij IRP 18.03 Kmetijsko okoljska podnebna plačila – biotska raznovrstnost (KOPOP – BK). Intervencija prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti s 15 operacijami. Med njimi je tudi BK.6 Suhi kraški travniki in pašniki.

Kraški travniki so značilni travnati ekosistemi. Področja, kjer prevladuje apnenčasta ali dolomitna podlaga, voda hitro ponika v tla, prsti so plitve, suhe in pogosto kamnite. Takšne razmere ustvarjajo posebne življenjske pogoje, ki omogočajo razvoj zelo pestre in prilagojene združbe rastlin in živali. Kraški travniki spadajo v Naturo 2000. Je evropsko omrežje posebno varovanih območij. Namenjeno je ohranjanju redkih in ogroženih vrst rastlin in živali ter naravnih habitatnih tipov, ki so značilni za Evropo.

PRAVILA KOŠNJE IN PAŠE

Ohranjanju suhih kraških travnikov je namenjena tudi podintervencije BK.6 Suhi kraški travniki in pašniki. Upravičenec mora ob vstopu v operacijo imeti izdelan načrt košnje/paše. Znjim ob pomoči kmetijskega svetovalca za travništvo/pašništvo določi predviden terminski načrt košnje oziroma paše na posameznih čredinkah. Pri pripravi načrta mora upoštevati, da se košnja in paša lahko kombinirata. Košnja ali paša se izvajata enkrat ali dvakrat letno. Za celotno Slovenijo so določeni tudi termini košnje. Od 15. novembra tekočega leta do 30. maja naslednjega leta na območjih Kras in Trnovski gozd – Nanos 2 oziroma do 20. junija naslednjega leta na območjih Banjšice – travišča, Kras 2, Notranjski trikotnik 2, Trnovski gozd – Nanos 3. košnja in paša nista dovoljeni. Druga košnja ali paša se lahko opravi vsaj 5 tednov po zaključku prve košnje ali paše. Pri košnji je treba upoštevati, da se kosi od enega roba travnika proti drugemu. Lahko se kosi tudi od sredine proti zunanjemu robu. Pokošena trava se odstrani s travnika in pospravi kot seno – ročno, z nakladalko ali kot bale suhega sena.  Mulčenje ni dovoljeno.

Podpora za intervencijo KOPOP_BK se namenja za izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Presegajo minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dobrobit živali kot tudi druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije. Presegajo tudi pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev.

Veliko kmetij na območju Krasa zato kmetuje na ekološki način in so v okviru SKP 2023-2027 vključena v intervencijo IRP 19 Ekološko kmetovanj. Namen ekološkega kmetovanja je ohranjanje kraške krajine, ekstenzivnih travnikov in pašnikov. Na kmetiji imajo več živali in več rastlin, ki jih ohranjajo zdrave z uporabo naravnih metod za zatiranje škodljivcev, plevela in bolezni, brez sintetičnih pesticidov, herbicidov in mineralnih gnojil. Z intervencijo IRP 19 Ekološko kmetovanje prispevajo k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti. Prispevajo k ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

PROJEKT KRAS4US

V Parku Škocjanske jame so 1. oktobra 2025 v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica pripravili delavnico z naslovom Ohranimo zaraščanje, ohranimo pestrost kraških travnikov. Vzhodna submediteranska travišča, ki uspevajo na apnenčasti in flišnati podlagi, so v veliki meri rezultat dolgoletnega sobivanja človeka z naravo. S košnjo in pašo so predniki nekoč zaraščene površine spremenili v bogate pašnike in travnike. Danes kraški pašniki na apnencu spadajo med vrstno najbogatejša travišča v Evropi! A ta življenjski prostor je ogrožen zaradi opuščanja ali preintenzivne paše, prezgodnje košnje, gnojenja, občasnih požarov in pojava invazivnih vrst. Zato si v Parku Škocjanke jame z različnimi projekti prizadevajo za ohranjanje kraških travnikov in obnovo kmetijske rabe, ki je ključna za ohranitev teh dragocenih habitatov, je povedala Katja Kirn Vodopivec iz Parka Škocjanske jame. V zadnjih letih so tako izboljšali stanje ohranjenosti 300 hektarov kraških travnikov. V okviru projekta Kras4us pa želijo raziskati tudi možnosti ohranjanja teh travišč s pomočjo alternativnih praks.

PRIMERI SEČNJE ZARASTI IN/ALI ZASEJAVANJE

Osrednji del delavnice je bil namenjen terenskemu ogledu različnih praks vzpostavljanja travišč s kombinacijo sečnje zarasti in/ali zasejevanjem na treh lokacijah. Prva je pilotna površina projekta Kras4us, kjer so na pol hektarja izkrčene gozdne površine posejali mešanico ovsa in senenega drobirja iz bližnjih kraških travnikov. Druag je biotsko pester travnik pod daljnovodom v Divači, kjer je krčitev in vzpostavitev travišča izvajala Agrarna skupnost Divača. Tretja so pašniki v Kazljah, kjer je bilo s pomočjo evropskega denarja izkrčenih 31 hektarov zaraščenih površin. V okviru projekta Kras4us so bili prvič izvedeni in predstavljeni tudi rezultati popisa vegetacije na vseh treh lokacijah.

Na delavnici so lastnikom in upravljalcem zemljišč med drugim predstavili tudi možnosti za sodelovanje pri čiščenju zarasti na naravovarstveno pomembnih območjih Natura 2000 Kras v novem kohezijskem projektu Za Kras 2.