Predstavnice gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena se vsako leto srečajo v eni od gorenjskih občin in letos so se srečale v Lomu pod Storžičem. Članice Društva podeželskih žena Svit iz Tržiča (Društvo Svit) so v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Kranj poskrbele, da so udeleženke srečanja spoznale njihov kraj od preteklosti do današnjih dni s poudarkom na kmetijski dejavnosti ter preživele lep in prijeten dan.

Gostiteljice, članice Društva Svit, so goste sprejele v domu krajanov v Lomu pod Storžičem. Poleg članic društva Svit, ki so sodelovale pri pripravi srečanja, se je tokratnega srečanja udeležilo 47 udeleženk iz vseh 11 gorenjskih društev (Društvo podeželskih žensk Pod Golico in Stolom, Društvo žensk z dežele občine Radovljica, Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju, Društvo žena in deklet na vasi občin Bled in Gorje, Društvo kmečkih žena Kranj, Društvo podeželskih žensk občine Kranjska Gora, Društvo podeželskih žena Lubnik, Društvo podeželskih žena Selške doline, Društvo podeželskih žena Žiri, Društvo Gorenjski nagelj – Cerklje in Šenčur ter Društvo kmetic Medvode).

Zbrane sta najprej pozdravila predsednica Društva Svit Helena Polajnar in župan Občine Tržič Peter Miklič. Slednji je poudaril, da se žal pogosto pozablja, da vse, kar rabimo, prihaja iz podeželja, da imamo prekrasne vasi, gozdove, naravo zaradi ljudi, ki živijo na podeželju in skrbijo zanj. Zbrane so nagovorili še Marija Grohar s Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Kranj, ki je prenesla lepe želje in pozdrave vsem udeleženkam Andrejke Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, Ana Beden iz KGZ Kranj in Mojca Grozdek, predstavnica Zveze kmetic Slovenije (ZKS).

Mojca Grozdek je povedala, da se ZKS kot tudi sama zavzema za socialno varnost vseh kmečkih žena, predvsem za mlada dekleta in žene, ki prihajajo na kmetijo, v kuhinjo, na polja … »Treba se je zavzeti za hčere, za ta mlade na kmetijah, če želimo ohraniti in povečati samooskrbo,« je povedala in bila prepričljiva, da sta za to potrebna povezanost in sodelovanje, saj so le skupaj močnejše in uspešnejše.

Srečanje je popestril Jože z Loma oz. – kot se je v narečju predstavil – »Jože iz Voma«, ki je zaigral nekaj pesmi na harmoniko, kasneje pa z mešanim pevskim zborom iz Loma, ki ga sam vodi, zapel nekaj pesmi, v katerih je sam avtor besedila in glasbe ali pa samo priredbe.

TRŽIČ – MESTO ROKODELCEV

Po pozdravnih nagovorih je dr. Bojan Knific iz tržiškega muzeja udeleženkam predstavil zgodovino Tržiča in rokodelstva, po katerih je bil Tržič v preteklosti poznan in cenjen. Izvedeli smo tudi, zakaj ima Tržič ob vhodu v mestno jedro zmaja, kako je nastal Tržič in kaj pomeni njegovo ime. Po popisu iz 17. stoletja je bilo v Tržiču 120 mojstrov in 103 pomočniki, medtem ko je v Kranju bilo 127 mojstrov in 47 pomočnikov, v Mariboru pa le 104 mojstri in 99 pomočnikov.

Razlog, da je imel Tržič tako močno razvito rokodelstvo, sta dva naravna vira območja, to je voda in les. Prek Tržiča čez Ljubelj je potekala tudi pomembna prometna pot do srednje Evrope. Izvedeli smo, da v Tržiču niso bili le šuštarji, pač pa tudi peki, nogavičarji, mesarji, kovači, sodarji, glavnikarji, kolarji, sedlarji, verigarji, krčmarji, mizarji, pivovarji, klobučarji, veliko je bilo usnjarjev in še številni drugi rokodelci. Leta 1949 je bilo v Tržiču kar 198 rokodelcev.

PREVLADUJE EKSTENZIVNO KMETIJSTVO

Helena Polajnar je predstavila značilnosti kmetijstva v občini in nekatere kmetije. Kmetijske površine v občini Tržič sestavljajo alpski in hriboviti predeli, zato je večina kmetij usmerjena v ekstenzivno kmetovanje. Še nedolgo nazaj je bila v Tržiču močna industrijska dejavnost (Peko, BPT in druge tovarne), v kateri so se zaposlili mladi s kmetij in tako z zaslužkom financirali posodobitev kmetij.

Po podatkih Kmetijske svetovalne službe je v tržiški občini še vedno 195 kmetij, med katerimi prevladuje živinorejska dejavnost, predvsem reja govedi (zlasti krav dojilj) in drobnice. »Žal pa tudi v našem okolju beležimo gospodarsko škodo, ki jo kmetijam povzročajo napadi zveri na domače živali, divji prašiči in jelenjad, ki pomagajo pri spravilu prve košnje,« pove Helena Polajnar, ki še poudari, da zaradi omejenih možnosti pridelave te kmetije praviloma ne dosežejo pogojev iz razpisov za sofinanciranje s strani države oz. evropske skupnosti, zato je pohvalno, da se še vedno znaten del kmečkega prebivalstva trudi ohranjati delo naših prednikov.

Društva podeželskih žena Svit iz Tržiča je eno najmanjših tovrstnih društev na Gorenjskem, saj šteje 37 članic. Sprva kot Aktiv kmečkih žena, kasneje kot društvo delujejo že od leta 1976 in bodo naslednje leto beležile visoko okroglo obletnico. Srečujejo se na delavnicah ročnih del, različnih predavanjih in strokovnih ekskurzijah, na katerih bogatijo svoje znanje, izkušnje in se prijetno družijo.

Na kmetiji Švab, po domače Pr Špič, se ukvarjajo z rejo ovc in koz, imajo pa tudi vzrejno središče za krškopoljske prašiče. Ena večjih živinorejskih kmetij v tržiški občini je kmetija Škrjanc, po domače Pr’ Jurc, na kateri imajo 120 govedi, pri čemer je polovica krav molznic, ki so v sodobnem hlevu v prosti reji z robotom za molžo. Na kmetiji Pr’ Orin se ukvarjajo s pridelavo zelenjave na šestih hektarjih z urejenim namakalnim sistemom in dvema rastlinjakoma, eden je tudi ogrevan za vzgojo sadik.

Polajnarjeva je omenila še 13 skupnih pašnikov ter dve kmetiji, ki svoje živali paseta na lastnih planinskih pašnikih. Paša živali na planinah pozitivno vpliva na zdravstveno stanje živali, je bistven dejavnik, da se te površine ohranjajo in ne zaraščajo, hkrati pa je pomembno tudi za pohodniški turizem. Žal pa država nima posluha za vzpodbujanje le-tega. Prodaja tradicionalnih jedi in pijač je obdavčena enako kot v gostinskih obratih v dolini, enake so tudi zahteve za vodenje knjigovodskih evidenc, kadar se le-te ponudijo obiskovalcem na planšariji. Živali na planinskih pašnikih ponoči običajno niso nastanjene v hlevih ali oborah, za njihovo varnost skrbijo pastirji, katerih delo je izjemno naporno.

Udeleženke so prisluhnile še gozdarju, ki je predstavil za območje značilne drevesne vrste, njihovo gospodarsko vrednost ter bolezni, škodljivce in invazivne rastline, ki jih ogrožajo. Zatem so si ogledale še znamenito lomsko cerkev, v kateri jim je župnik Silvo Novak predstavil njeno bogato zgodovino. Srečanje so sklenile v domu krajanov z druženjem ob kosilu, ki jim ga je pripravila domača izletniška kmetiji Pr’ Hariž iz Loma.