V organizaciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), območnih enot Murska Sobota, Maribor in Ptuj, je v Lenartu potekala okrogla miza o več aktualnih temah v kmetijstvu. Glede na izbrane vsebine in podobna tovrstna srečanja kmetov v preteklosti, ko so dvorane zaradi številčne udeležbe pokale po šivih, tokrat proti pričakovanju ni bilo tako. Razlog za slabo udeležbo gre pripisati temu, da se o številnih težavah kmetov mnogi pogovarjajo že dalj časa, »rešitve« pa ostajajo le pri besedah. Morda je razlog slabe udeležbe tudi datuma dogodka, saj imajo kmetje v lepih jesenskih dneh veliko dela na poljih.

Okroglo mizo so začeli z razpravo o paketu zakonov s področja kmetijstva, ki, kot vemo, pokrivajo osnovne dejavnosti panoge, kot so hrana in varnost hrane, zemljišča, gozdarstvo, zdravje živali. Pri predlaganih spremembah nevladne kmetijske organizacije, vključno z KGZS, niso bile uspešne. Dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS, je predstavil, kar so podpisnice – 11 nevladnih organizacij – poslale predlagatelju. Več je bilo predlogov, ki jih kmetijsko ministrstvo ni upoštevalo, predvsem pa je bil Podgoršek kritičen do priprave zakonov brez usklajevanja s kmečkimi nevladnimi organizacijami. Danes je večina zakonov še v fazi sprejemanja ali pa je nanje dan veto državnega sveta. Kot je povedal, so pri zakonu o kmetijstvu sicer vnesli pojem družinske kmetije, še vedno pa iščejo definicijo zanj, kar bo še trd oreh razprave.

Veliko nezadovoljstva je pri spremembah zakona o zaščiti živali. Predstavniki kmetov niso uspeli podaljšati prehodnega obdobja za rejo kokoši nesnic brez kletk in preprečiti kastracije pujskov, kakor je zapisana v predlogu zakona. V sektorju prašičereje so rejci tik pred zlomom panoge, saj jih pestijo nizke odkupne cene in vedno višji stroški reje. Podgoršek je omenil tudi primer gorenjskega rejca, ki je investiral v ureditev obogatenih kletk in bo šele čez tri leta odplačal kredit, vmes pa zakon predlaga ukinitev kletk. Zbornica predlaga, da se prehodno obdobje podaljša in da se kmetom pomaga s finančnim nadomestilom.

KMETJE NEZADOVOLJNI S STANOVSKIMI ORGANIZACIJAMI

V razpravi je bilo veliko kritike do slabih pogajalcev nasproti ministrstva in da vsa številna sestankovanja s pristojnimi niso prinesla nobenih rešitev za kmete. »Kot je časovno prepozno organiziranje okrogle mize v Lenartu, je prepozno za spremembe zakonov, ki so že v fazi sprejemanja. To je tako, kot če pride gasilec gasit pogorišče,« je povedal eden od slušateljev. Večkrat je bilo poudarjeno, da se mladi ne odločajo za prevzem kmetije, saj v prehranski verigi kmet vedno dobi najmanj.

Mladi prevzemniki – nekaj jih je bilo celo v dvorani – pa kmetije niso prevzeli zaradi subvencij ali novega traktorja, pač pa zato, ker želijo nadaljevati delo svojih staršev in tradicijo svoje družine. Vsi so se strinjali, da je kmet v Sloveniji premalo cenjen in spoštovan, kmet je celo žaljivka, s katero je ožigosan kot mučitelj živali.

Večina se ne zaveda, da se Slovenija promovira s podeželjem in da turizem ni le na Bledu, v Portorožu in Ljubljani.

Predlog, da država uvede turistični evro ob vsaki nočitvi, s čimer bi se od 15 milijonov nočitev v Sloveniji zbralo 15 milijonov evrov za vzdrževanje krajine, naj bi pri ministru za turizem Matjažu Hanu čakal na razpravo.

BOLEZEN MODRIKASTEGA JEZIKA IN ZLATA TRSNA RUMENICA – DRŽAVNI PROBLEM

Jože Miklavc s KGZ Maribor je predstavil stanje okuženega območja z zlato trsno rumenico, ki je na območju severovzhodne Slovenije zasidrala in je ne bo več mogoče izkoreniniti, pač pa bo treba z njo živeti. Med ukrepi za preprečevanje je Miklavc poudaril pravočasno odstranjevanje bolnih trt, tudi trt okrog hiš, ter ureditev in vzdrževanje zaraščenih zemljišč. Žal so številni vinogradniki nemočni in imajo le velike stroške.

Kot je povedal eden od vinogradnikov, je pojav zlate trsne rumenice državni problem, zato vinogradniki pričakujejo, da jim bo pomagala država. Če bi država krila stroške varstva rastlin, bi trte tretirali vsi, tako pa jih le večji in odgovorni vinogradniki, ostali pa ne. Poleg tega se sprašuje, zakaj imajo avstrijski vinogradniki 20 do 50 % cenejša zaščitna sredstva, kot jih imajo slovenski vinogradniki, medtem ko so pridelki in izdelki v Avstriji za 30 do 40 % dražji kot pri nas. Res pa je, da bi se vinogradniki lahko organizirali in pridobili dovoljenje za paralelni uvoz sredstva, ki je registrirano pri nas, in tako dobili nekoliko cenejša sredstva.

Govora je bilo tudi o ukrepih in posledicah bolezni modrikastega jezika. Iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so pojasnili, da je program za cepljenje živali pripravljen in bo sprejet, ko ga bodo potrdile še pristojne institucije, med drugim Veterinarska fakulteta. Država oz. UVHVVR naj bi krila stroške nabave cepiva, medtem ko še ni jasno, ali bodo morali strošek cepljenja, ki bo obvezno, prevzeti rejci sami ali ne.

V sosednjih državah je cepljenje prostovoljno, nabava cepiva in cepljenje pa strošek rejca. Peter Pribožič je poudaril, da je cepljenje nujno izvesti do aprila in da je treba najti rešitev, kako pomagati rejcem, ki so imeli izgubo. Na Ptujskem so poleg poginov drobnice, predvsem ovc, imeli tudi nekaj okužb in celo poginov pri govedu. Zagotovo se bodo tudi pri govedu pojavljale posledice bolezni, kot so abortusi in slabša odpornost mladih telet.

Andreja Komel je predstavila aktualne ukrepe in javne razpise iz SKP 2023–2027 ter razpise, ki bodo objavljeni do konca leta. Med spremembami SKP je omenila znižan vstopni prag in zvišan zgornji vstopni prag standardnega dohodka pri ukrepu za mladega prevzemnika, poleg tega so uvedli možnost za mladega prevzemnika čebelarja.