Jesensko gnojenje je pomemben ukrep za zagotavljanje zdrave in bujne rasti rastlin v naslednjem letu. V tem obdobju rastline potrebujejo hranila kot sta kalij in fosfor, saj krepita koreninski sistem in povečujeta odpornost proti zmrzali. V okviru SKP 2023-2027 so pridelovalci lahko vključeni v intervencijo INP08.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak. Namen sheme je zmanjšati izpuste amonijaka in vonjave pri gnojenju z živinskimi gnojili.

V okviru SKP 2023-2027 se bo s podporo v okviru intervencije INP08.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak izboljšala učinkovitost kroženja dušika. Cilj je zmanjšanje izpustov didušikovega oksida. Izkušnje iz preteklosti namreč kažejo, da se je gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak v okviru KOPOP razširilo na obdelovalne površine, ne pa tudi na travnike, kjer je bilo pogojeno z zahtevami, ki za kmete niso bile privlačne. Ugotavlja se, da je praksa gnojenja z nizkimi izpusti za Slovenijo tako pomembna, da je ne bi smeli pogojevati z drugimi zahtevami.

Druge zahteve so lahko le nadgradnja te sheme v okviru KOPOP. Večina amonijaka, ki ga uspemo zadržati v gnoju v hlevih in med skladiščenjem, se izgubi zaradi neustreznih postopkov gnojenja. Za doseganje predpisane obveznosti znižanja izpustov amonijaka po NEC direktivi za leto 2030 (znižanje izpustov amonijaka za -15% glede na leto 2005) je v Sloveniji treba prilagoditi zlasti dejavnosti gnojenja z živinskimi gnojili. Zato je pomembno, da se shema, ki zahteva uporabo ustreznih strojev za gnojenje z živinskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak, izvaja na čim več površinah, kar zahteva tudi NEC direktiva.

V jesen gnojiti le ob osnovni pripravi tal do 15. novembra oz. za kompost in gnoj do 1. decembra, če tla to dopuščajo.

PRAVILA NANOSA ORGANSKIH GNOJIL

V primeru travinja se tekoča organska gnojila na površino tal nanaša s pomočjo vlečenih cevi ali vlečenih sani ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. V primeru njiv se tekoča organska gnojila nanese z napravo za direkten vnos ali napravo za nanos neposredno na površino tal. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. V primeru hmeljišč zadelava gnojevke, gnojnice in gnoja v tla takoj oziroma najpozneje 24 ur po aplikaciji v hmeljišče. Zadelava v tla poteka s kultiviranjem oziroma zaoravanjem ali obsipavanjem hmelja. Tekoča organska gnojila se nanašajo z napravo za direkten vnos, napravo za nanos na površino tal v hmeljišču ali z uporabo posebej prilagojenih razpršilcev za nanašanje tekočih organskih gnojil (uporaba prilagojenih plošč za hmeljišča).

Izjema so zaščiteni prostori, rastlinjaki, kjer glede uporabe gnojil ni časovnih omejitev.

Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena. Letni vnos dušika iz organskih gnojil na hektar posamezne enote rabe kmetijskih zemljišč ne sme presegati vrednosti, določenih v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Letni vnos dušika iz živinskih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva ne sme presegati vrednosti, določenih v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Izvaja se lahko na delu površin trajnega travinja oziroma njiv oziroma hmeljišč. Izvaja se na območju celotne Republike Slovenije, razen na najožjih vodovarstvenih območjih – državni nivo. Shema zahteva vodenje evidence o delovnih opravilih in evidence o uporabi organskih in mineralnih gnojil.

V rastlinjakih zelenjadnice po potrebi gnojimo tudi pozimi… glede na zahteve in potrebe ter na podlagi analize tal in gnojilnega načrta.

Podpora za shemo je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti in znaša 80 % višine podpore, izračunane po modelnem izračunu. Plačilo se dodeli na ha. Letna višina plačila za leto 2023 znaša 127,2 EUR/ha, za leta 2024-2027 pa 95, 41 EUR/ha.

PRAVILA IN OMEJITVE GNOJENJA

Gnojenje je priporočljivo, ko so tla še topla in rastline lažje absorbirajo hranila. V Sloveniji veljajo časovne omejitve, ki določajo skladiščenje in uporabo živinskih gnojil na kmetijskih površinah. Namen omejitev je preprečiti uporabo gnojil, ki vsebujejo dušik, v času, ko rastline hranil ne potrebujejo in s tem zmanjšati izpiranje dušika v površinske in podtalne vode. Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo upoštevati prepovedi uporabe rabe živinskih gnojil na kmetijskih zemljiščih, saj v nasprotnem primeru to predstavlja kršitev predpisanih zahtev.

Pri zelenjadnicah je treba upoštevati da nekatere potrebujejo več druge manj. Plodovke – veliko, manj čebulnice in skoraj nič – stročnice.

Zaradi nitratne direktive so določene omejitve in prepovedi rabe gnojil. Hlevski gnoj ne smemo uporabljati med 1. decembrom in 15. februarjem. Prepoved rabe tekočih gnojil je med 15. novembrom in 1. marcem, razen za setev jarin, trav, travno deteljnih mešanic in dognojevanje žit in sejanega travinja po 15. februarju. Za mineralna gnojila z N velja splošna prepoved med 15. oktobrom in 1. marcem. V posameznih primerih predpisi dopuščajo tudi poznejšo jesensko ali zgodnejšo pomladansko uporabo gnojil, kot je določeno s splošno časovno prepovedjo. Gnojenje je prepovedano kadar so tla pokrita z snežno odejo, zamrznjena ali nasičena z vodo, ne glede na datum.

GNOJENJE NA PODLAGI ANALIZE TAL

V jeseni gnojimo trajne in prezimne kulture kot so sadno drevje, žita, trajne zelenjadnice, na zalogo in ob pripravi tal.  Ne gnojimo na pamet , pač pa na podlagi analize tal. Po spravilu glavnega pridelka in pred naslednjim gnojenjem je pravi čas za analizo tal, ki jo delajo vsi kmetijsko gozdarski zavodi Kmetijkso gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije. Jeseni uporabljamo organska in mineralna gnojila, kompost, hlevski gnoj, tekoča organska gnojila ter enostavna in sestavljena mineralna gnojila, navaja Igor Škerbot, specialist za zelenjadarstvo, okrasne rastline, poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje.