Skupna kmetijska politika med drugim tudi ozavešča prebivalce o pomenu zdravega prehranjevanja ter izbire izbire lokalnih živil, ki niso prepotovala dolge transportne poti in so zato bolj sveža, okusna in zdrava. Te cilje v okviru SKP 2023–2027 podpirajo številne intervencije, med drugim tudi IRP 18.03 Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina.

Intervencija IRP 18.03 Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina vključujejo ukrepe za varstvo okolja, podnebja in narave in prispeva k ohranjanju ter izboljševanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. S podporo se stremi k trajnostni obdelavi tal, k izvajanju kmetijskih praks, ki presegajo minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter za dobrobit živali.

Intervencija INP02 – Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost pa prispeva k višjemu dohodku in večji stabilnosti dohodka na manjših kmetijah. Ker na slovenskem podeželju prevladujejo manjše kmetije, ki težko konkurirajo skupnemu evropskemu trgu, je še toliko bolj pomembna podpora, s katero se zagotavlja pravičnejša porazdelitev neposrednih plačil ter učinkovitejše ciljne dohodkovne podpore za trajnostnost tistim kmetijam, ki imajo najnižje dohodke.

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je eden izmed osrednjih dogodkov tedna slovenske hrane, ki ga izvajamo vsak tretji teden v novembru, letos od 17. do 23. novembra. Ves teden, vključno z dnevom slovenske hrane in tradicionalnim slovenskim zajtrkom (tretji petek v novembru) je namenjen ozaveščanju o pomenu lokalne hrane, kratkih dobavnih verig, trajnostne prehrane ter ohranjanju slovenskega kmetijstva in podeželja.

Prvotni dan slovenskega medu se je leta 2008 razširil na tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ko so v šolah in vrtcih otrokom poleg medu ponudili še kruh, maslo, mleko in sadje. Leta 2013 so TSZ nadgradili z dnevom slovenske hrane in leto zatem še s tednom slovenske hrane. Vse to s ciljem, da se v promocijo lokalnih živil in trajnostne prehrane poleg šol, vrtcev in drugih javnih zavodov vključi tudi širša javnost. Tako v projektu sodelujejo številna podjetja, ki svojim delavcem ponudijo slovenski tradicionalni zajtrk, gostilne in restavracije vabijo goste na slovensko pojedino, na ulicah delijo jabolka … Letos jabolka in med več dni tedna slovenske hrane delijo na vlakih.

PREMALO LOKALNIH ŽIVIL V KUHINJAH JAVNIH ZAVODOV

Žal pa vsi skupaj – trgovci, horeca in tudi javni zavodi – za svoje kuhinje nabavljajo veliko premalo lokalnih živil. Vsekakor manj, kot bi jih lahko oz. kot jim nalaga in omogoča zakon o javnih naročilih. V okviru ciljnega raziskovalnega projekta Zdrava in trajnostna prehrana v vzgojno-izobraževalnih ustanovah so ugotovili, da šole v povprečju v jedilnike vključujejo le 19 % lokalnih živil, 22 % živil iz shem kakovosti in 15 % ekoloških živil, vendar odstotki med šolami močno variirajo. Čeprav že desetletje obstaja nekaj posameznih primerov dobrih praks, ki imajo precejšen delež lokalnih živil v svojih kuhinjah in ga ves čas povečujejo, se to drugih šol in vrtcev ne prime. Veliko jih ima delež lokalnih živil le od 1 do 10 %.

Daleč premalo je šol, ki zadovoljijo zakonsko določilo uredbe o zelenem javnem naročanju, ki določa, da mora biti v javnih zavodih najmanj 15 % vseh živil ekoloških ter 20 % iz shem kakovost.Inšpekcija za kmetijstvo je v svojem nadzoru decembra 2024 in januarja 2025 ugotovila, da ima le 30 % pregledanih zavodov (v letu 2023 je bil ta delež le 9,2 %) 12-odsotni delež ekoloških živil, 52,5 % zavodov (leta 2023 je bil ta delež 27,6 %) pa dosega 20-odstotni delež ostalih živil iz shem kakovosti. Težave, o katerih govorimo že leta, so dolgotrajni in zapleteni postopki javnih razpisov, lokalni dobavitelji ne morejo zagotoviti stalne in dovolj velike količine, nepovezanost lokalnih pridelovalcev, logistika in dostava živil, pomanjkanje kadra v javnih zavodih … In žal je še vedno cena glavno merilo pri razpisih in nabavi.

Vprašanje je, koliko učencev v šolah in otrok vrtcih bi tretji petek v novembru sploh jedlo tradicionalni slovenski zajtrk, če ne bi bili upravičeni do izplačila pavšalnega nadomestila za nakup živil v vrednosti 0,76 evra na otroka oz. mladostnika.