V sektorju zelenjave se iz leta v leto pojavljajo akcijske maloprodajne cene, ki kažejo na prodajo pod nabavno ceno, kar povzroča močne pritiske na odkupne cene. Kljub željam po prednostnem odkupu domače zelenjave vedno prihaja do uvoza, ki vpliva na nižanje cen lokalnih pridelkov. Pridelovalce tudi v zimskih mesecih skrbijo zastoji pri prodaji vrtnin ter nizke odkupne cene, ki so pri krompirju, kolerabi, zelju, radičih in še nekaterih vrtninah tudi do 60 % nižje kot lani.

Skladišča pridelovalcev na Gorenjskem so polna svežega zelja, krompirja, rdeče pese, kolerabe in drugih gomoljnic. Prodaja je slaba ali celo ustavljena, cene pa že dlje časa zelo nizke.

Povprečna cena svežega zelja se giblje od 0,20 do 0,25 evra za kilogram. Odkupne cene nekaterih vrtnin so za polovico ali še več nižje od lanskih.

Robert Kadivec iz Hrastja pri Kranju je imel konec lanskega leta težave s prodajo radiča štrucarja. Kasneje ga je sicer prodal, vendar po bistveno nižji ceni, kot je pričakoval. Trenutno so problemi pri prodaji svežega zelja. Ni edini pridelovalec na tem območju, ki je nekaj pridelka pustil celo na njivi, saj je zelje v lepi jeseni hitro dozorelo, prodaja pa temu ni sledila. Sedaj so skladišča pri številnih pridelovalcih polna, saj je bilo pridelka veliko, prodaja pa slaba in temu so sledile zelo nizke cene. Kadivec kot velik strošek ob že tako visokih stroških pridelave in nizkih odkupnih cenah poudarja strošek embalaže. Pri 10-kilogramskem zaboju zelja je strošek embalaže 6 do 8 centov po kilogramu vrtnine.

60 % MANJŠA PRODAJA IN 60 % NIŽJA CENA

Marija Mehle s KGZ Sloga Kranj se vsak dan bori s trgovci za večji odkup, a ji ne uspeva. Naročila so minimalna, pri nekaterih vrtninah, kot so koleraba, rdeča pesa in nekatere druge gomoljnice, gre za paleto ali dve, kar ni omembe vredno, ob tem pa je bila lanska letina gomoljnic odlična oz. nadpovprečna. »Prodaja nekaterih vrtnin je v zadnjih mesecih glede na prejšnja leta manjša tudi za 60 % in prav za toliko so pri nekaterih vrtninah padle tudi cene,« pove Marija Mehle. Določene gomoljnice so šle lani v prodajo za ceno enega evra za kilogram, letos je na primer cena kolerabe za polovico nižja in dosega največ 0,50 evra za kilogram.

Tudi na Dolenjskem so skladišča polna gomoljnic. Odkupna cena krompirja je 0,23 evra za kilogram. Skladišča KZ Trebnje – Krka so založena s krompirjem, zeljem in drugimi vrtninami, naročil pa je zelo malo. Kot pravi Gregor Vintar, sveže zelje v skladišču zagotovo ne bo več dolgo zdržalo.

0,79 evra/kg je bila nedavno akcijska cena trojke gomoljnic (koleraba, rdeča pesa in črna redkev) na eni od trgovskih polic.

Na Primorskem trenutno prodajajo ohrovt, cvetačo, por, radiče – vse za približno tretjino nižjo ceno, kot so jih prodajali lansko leto. Pridelovalci se s tako nizkimi odkupnimi cenami, kot jih ponujajo trgovci, težko sprijaznijo, še zlasti ob dejstvu, da so imeli tudi v drugih državah velike izgube pridelkov zaradi različnih vremenskih nevšečnosti. V Italiji in Španiji so bile poplave in plazovi, zato je pridelka manj. Od kod torej prihajajo uvoženi pridelki, ki polnijo naše trgovske police?

KMETIJSKO MINISTRSTVO SE NA TEŽAVE NE ODZIVA

Nizke cene pridelkov in slaba prodaja skrbijo tudi Jožeta Horvata, pridelovalca zelenjave iz Štajerske in od lani predsednika odbora za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Zaradi nizkih odkupnih cen in visokih stroškov pridelovalci nimajo za preživetje, kaj šele za razvoj dejavnosti. Mladi zato opuščajo kmetovanje, saj ne morejo biti konkurenčni pridelovalcem v drugih državah, kjer so veliko bolj ugodni pogoji za pridelavo. Zaradi dovoljene večje uporabe mineralnih gnojil, več razpoložljivih aktivnih snovi za zaščito rastlin, najrazličnejših biostimulatorjev in drugih regulatorjev rasti imajo tuji pridelovalci veliko višje donose po hektarju, kot jih imajo domači pridelovalci.

Slovenski pridelovalec krompirja uspe pridelati 20 do 30 ton krompirja na hektar, v tujini dosegajo 50 do 60 ton krompirja na hektar. Podobne razlike so pri vseh ostalih vrtninah.

»Pri nas imamo registriranih 20 do 30 aktivnih snovi za zaščito rastlin, v nekaterih drugih državah jih imajo 200 do 300,« je kritičen Jože Horvat. »In ti pridelki polnijo naš trg, na trgovske police kljub domačemu krompirju še vedno prihaja krompir iz Nemčije in Francije. Glede na nove trgovinske sporazume pa očitno ne bomo imeli odprtih vrat le znotraj EU, pač pa jih bomo vedno bolj odpirali tudi drugim kontinentom.« Pridelovalci se sprašujejo, kaj sploh lahko naredijo, in kličejo na pomoč pristojne, a odziva kmetijskega ministrstva in njene ministrice ni.

SAMOOSKRBA OSTAJA NIZKA

Nerazumljivo je, da se slovenski pridelovalci zelenjave soočajo s težavami pri prodaji pridelkov, ob tem da je stopnja samooskrbe z zelenjavo in krompirjem tako nizka. Pri krompirju je bila stopnja samooskrbe v letu 2024 le okrog 40 %, pri zelenjavi pa 37 %.

Po podatkih kmetijskega ministrstva se je v letu 2025 s pridelavo zelenjave ukvarjalo več kot 2300 kmetijskih gospodarstev, ki so zelenjavo pridelovali na skupnih nekaj manj kot 3000 hektarjih, pri čemer je v ekološkem kmetovanju 308 kmetij, ki zelenjavo pridelujejo na 553 hektarjih.

Ena od intervencij strateškega načrta SKP 2023–2027 je INP10 – Vezana dohodkovna podpora za zelenjavo, katere cilj naj bi bil ohraniti ali razširiti pridelavo zelenjave, pomagati sektorju, ki je v težavah, a se večina manjših pridelovalcev ne želi vključiti vanjo, ker menijo, da gre le za nove obdavčitve.

Osnovno dohodkovno podporo za trajnost (ODPT) uveljavlja 2280 kmetijskih gospodarstev za 2260 hektarjev. Vezano dohodkovno podporo za zelenjavo uveljavlja 206 kmetij za dobrih 940 hektarjev površin, za ekološko pridelavo zelenjave pa za dobrih 100 hektarjev. Vezana dohodkovna podpora za leto 2025 je bila okrog 380 evrov/ha, pri ekološki pridelavi zelenjave pa okoli 500 evrov/ha. Hkrati je bil načrtovan obseg površin z zelenjavo ocenjen na 950 hektarjev konvencionalne pridelave in na okoli 100 hektarjev ekološke pridelave. Ta ocena je bila postavljena glede intervencijske zahtevke iz preteklih let. Izplačila za leto 2025 še niso bila izvedena in se bodo v okviru drugega obroka neposrednih plačil, ki bo izplačan v spomladanskih mesecih letos.

Po obračunu vseh zahtevkov za leto 2025 bo znana končna vrednost podpore na hektar za zelenjavo za leto 2025.

SLAB UČINEK PROIZVODNO VEZANIH PLAČIL

V skladu s SN 2023–2027 je okvirna ovojnica za vezano dohodkovno podporo za zelenjavo na letni ravni (za vsako posamezno leto) 400.000 evrov, pri čemer se ocenjuje, da bo okoli 50.000 evrov namenjenih ekološko pridelani zelenjavi. Za leti 2026 in 2027 je predviden podoben obseg pridelave zelenjave in podobna podpora na hektar.

Žal večina manjših pridelovalcev ni vključenih v ukrep proizvodno vezanih plačil. Eden izmed razlogov, zakaj je tako, je pogoj, da je treba najmanj 40 % letne pridelave zelenjave prodati prek organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev, zadrug ali drugih posrednikov oz. pravnih oseb. Če vsaj 40 % proizvodnje pridelovalci tržijo sami, morajo za davčne namene voditi poslovne knjige za vse dejavnosti znotraj kmetijskega gospodarstva, skladno z računovodskimi standardi.

V zvezi s prodajo zelenjave je zahtevano tudi ločeno računovodstvo (npr. ločeno stroškovno mesto ali ustrezni ločeni konto). Poleg tega je v okviru pravilnika, ki ureja evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč, določen povprečni pridelek za posamezno zelenjavo za posamezno leto, s pomočjo katerega se določi letna pridelava za posameznega nosilca. Na podlagi tega mora biti 40 % pridelka prodanega preko posrednika. Realno pa je seveda pridelek močno odvisen od vremenskih razmer, tehnologije in intenzivnosti pridelave, gnojenja, uporabe zaščitnih sredstev in drugih ukrepov. Ekstenzivne manjše kmetije zato zelo težko zadostijo zahtevam, ki jih določa ukrep za vezano dohodkovno podporo.

REGISTER FFS PO VEČ MESECIH PREKINITVE DELUJE

Za svetovalce, ki pripravljajo zimska izobraževanja, in za vse pridelovalce vrtnin, ki so že začeli z vzgojo sadik in pridelavo vrtnin v rastlinjakih, je Register fitofarmacevtskih sredstev RS zelo pomemben vir informacij. Žal pa v okviru spletne aplikacije Informacijskega sistema za varstvo rastlin Fito-Info rubrika Registrirana fitofarmacevtska sredstva več mesecev ni deloval zaradi odkritih varnostnih pomanjkljivosti v procesu nadgradnje, a z dnem 25. januarja 2026 ponovno deluje.

POVEZOVANJA ZELENJADARJEV NI

Večina ekstenzivnih in tudi tržnih pridelovalcev zelenjave se je v zadnjih letih predvsem zaradi nizkih odkupnih cen in uvoza nizkocenovnih vrtnin odločilo za neposredno prodajo na kmetiji in na tržnicah. Tako dosegajo višje cene, kupci pa bolj kakovostne in bolj sveže pridelke ter znano poreklo. A samostojen nastop na trgu je povezan tudi z veliko stroški, spremljanjem naročil, pripravo blaga za kupce, logistiko, ustreznimi prevoznimi sredstvi ali prostorom za prodajo, administracijo, organiziranjem trženja in promocijo.

Večji tržni pridelovalci, ki imajo večjo ponudbo vrtnin, se strinjajo, da bi se morali za skupno nastopanje na trgu povezovati, a do tega ne pride. Povezani bi imeli lažji dostop do večjega trga in večjih kupcev, razvijali bi lahko skupno blagovno znamko, se odločili za skupinsko certifikacijo, sprejeli svoj pravilnik kakovosti, med seboj dopolnjevali ponudbo ter bolj zanesljivo in dolgoročno povečali dodano vrednost pridelkom. Z združevanjem količin bi imeli bolj stalno in časovno dovolj veliko ponudbo, ki jo zahtevajo večji kupci. Optimizirali bi lahko logistiko in distribucijo, saj že skupno pakiranje in združevanje naročil zmanjša stroške na enoto blaga. Za ponudbo javnim zavodom bi lahko vzpostavili skupno predelavo oz. čiščenje, rezanje in pakiranje predpripravljene sveže zelenjave.

Povezovanje zelenjadarskih kmetij bi skrajšalo in specializiralo prodajno verigo, zmanjšalo stroške, povečalo dodano vrednost ter omogočalo boljše ekonomske in organizacijske učinke povezanih kmetij. A do danes organizacije proizvajalcev (OP) v sektorju zelenjave še nimamo in nič ne kaže, da bi se v tej smeri kaj delalo.