Ukrep Ekološko kmetovanje (IRP 19) spodbuja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja.

Pomlad je za ekološke govedorejske in drobničarske kmetije najpomembnejši del leta, kar zadeva travinje. Prav v tem obdobju se namreč odloča, ali bo ruša gosta, hranilno vredna in odporna na poletni stres ali pa bodo težave s pleveli, redko rušo in slabšo kakovostjo krme spremljale kmetijo vse do jeseni. V ekološki reji, kjer je travinje hrbtenica prehrane živali in temelj ekonomike kmetije, ima pravilen zagon rasti še posebej velik pomen, navajata v svojem prispevku Andrej Šuvak, specialist za področje ekološkega kmetovanja in Timotej Horvat specialist za poljedelstvo, oba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

Prvi korak spomladanske strategije pri je ocena stanja ruše po zimi. Zimske razmere, zbitost tal, stoječa voda in poškodbe zaradi zmrzali ali živali pogosto pustijo posledice v obliki razredčene ruše, luknjastih površin in povečane prisotnosti plevelov. Na teh mestih se spomladi hitro naselijo nezaželene vrste, ki dolgoročno zmanjšujejo krmno vrednost travinja. Zato je zgodnji spomladanski pregled parcel nujen, da se pravočasno odločimo za dosejavanje ali obnovo ruše. Na ekoloških kmetijah se pri tem uporabljajo travno-deteljne mešanice, prilagojene lokalnim razmeram in tipu rabe, saj detelje pomembno prispevajo k naravni oskrbi tal z dušikom in povečujejo hranilno vrednost krme.

Kmetje v okviru Skupne kmetijske politike 2023-2027 izvajajo naloge T2.1 Ekološka živinoreja in so vključeni v ukrepe IRP 19 Ekološko kmetovanje in IRP 28 Dobrobit živali.

ČESANJE RUŠE

Na travinju, kjer teren in razmere to omogočajo, ima spomladi pomembno vlogo tudi uporaba travniškega česala. Česanje ruše odstranjuje odmrlo rastlinsko maso, mah in ostanke, ki zavirajo rast mladih bilk ter zmanjšujejo prezračevanje ruše. S tem se izboljša dostop svetlobe do spodnjih delov rastlin, pospeši se regeneracija trav in detelj, hkrati pa se zmanjša konkurenčna prednost nezaželenih vrst. Česalo deluje tudi kot blag mehanski ukrep proti plevelom in spodbuja razraščanje ruše. V ekološki pridelavi je to preprost, a pogosto spregledan agrotehnični ukrep, ki lahko bistveno prispeva k bolj gosti in odporni ruši, zlasti po težjih zimah ali na zapleveljenih in zbitih površinah. Prav tako služi česalo za razbijanje krtin. Vse te učinke česala lahko dosežemo tudi s travniško brano.

Namen intervencije Dobrobit živali (IRP 28) je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, navedene v uredbi, ki ureja pogojenost in običajno rejsko prakso.

GNOJENJE TRAVINJA

Pomlad je tudi ključno obdobje za gnojenje travinja. V ekološki reji mora biti gnojenje vedno usklajeno z dejanskimi potrebami tal in rastlin ter s kolobarjem (ne na pamet, analiza tal!). Organska gnojila, kot so hlevski gnoj, gnojevka ali kompost, se praviloma uporabljajo zgodaj spomladi, ko se rast ponovno zažene. Pomembno je, da so gnojila dobro uležana in enakomerno razporejena, saj s tem zmanjšamo izgube hranil in tveganje za onesnaževanje okolja. Pri govedorejskih kmetijah ima gnojevka pomembno vlogo, vendar je treba paziti na primeren čas razvoza, da ne poškodujemo tal in ruše ter da ne poslabšamo kakovosti krme. Pri drobnici je še posebej pomembno, da je travinje enakomerno prehranjeno, saj so ovce in koze zelo občutljive na spremembe v sestavi ruše in krme.

Ukrep IRP 28 Dobrobit živalim med drugim določa, da živalim mora biti zagotovljen tudi stalni ali izmenični dostop do izpusta prek celega leta.

PH IN APNENJE

Posebno pozornost si zasluži tudi pH tal in apnenje. Na številnih slovenskih travnikih je kislost tal omejujoč dejavnik za rast trav in detelj. Apnenje izboljšuje dostopnost hranil, spodbuja delovanje talnih mikroorganizmov in povečuje delež metuljnic v ruši. Spomladansko apnenje je smiselno predvsem tam, kjer analiza tal pokaže prenizke pH vrednosti, vendar mora biti vedno usklajeno z drugimi gnojilnimi ukrepi in razmerami na terenu. Začetek paše je ena najbolj kritičnih odločitev v spomladanskem obdobju. Prehitra paša na še ne dovolj razvitih travnih bilkah lahko povzroči trajne poškodbe ruše in oslabi njen regeneracijski potencial. Po drugi strani prepozna paša vodi v prezrelo travo z nižjo hranilno vrednostjo. Pri govedoreji je priporočljivo začeti pašo, ko je trava visoka približno 10 do 15 centimetrov, pri drobnici nekoliko prej, vendar vedno ob upoštevanju nosilnosti tal. Pomembno je, da so tla dovolj suha, da se prepreči zbitost in raztrganje ruše, še posebej na težjih tleh.

Rotacijska paša se v ekološki reji vse bolj uveljavlja kot eden najučinkovitejših načinov upravljanja travinja. Kratki, intenzivni pašni intervali z dovolj dolgimi počitki ruše omogočajo bolj enakomerno rabo, hitrejšo regeneracijo in večjo odpornost na sušo. Pri drobnici je še posebej pomembno, da se prepreči preintenzivna paša, saj ovce in koze zaradi nizkega ugriza hitro poškodujejo travno rušo in izčrpajo zaloge rastlin.

KOMBINACIJA VEČ ŽIVALSKIH VRST NA ISTI PAŠNI POVRŠINI

Zanimiv in v ekološki reji zelo smiseln pristop je tudi kombinirana ali izmenična paša različnih živalskih vrst na istih površinah. Govedo, ovce in koze imajo namreč različen način in višino ugriza ter različne prehranske preference. Medtem ko govedo pase višje in bolj selektivno po večjih šopih trave, drobnica pase nižje in bolj enakomerno, koze pa dodatno objedajo tudi lesnate in grobe rastline. Takšna enosmerna oziroma dopolnjujoča popasenost travinja vodi do bolj enakomerne rabe ruše, zmanjšuje selektivno pašo in dolgoročno prispeva k bolj uravnoteženi botaniki travinja. Poleg tega kombinirana paša zmanjšuje pritisk posameznih parazitov, saj se mnogi zajedavci ne prenašajo enako učinkovito med različnimi živalskimi vrstami. Kjer organizacijsko in infrastrukturno pogoji to omogočajo, je zato smiselno razmisliti o vključitvi več živalskih vrst v pašni sistem kot delu celostne strategije upravljanja travinja.

ČISTILNA KOŠNJA IN DOSEJEVANJE

Čistilna košnja je še en ukrep, na katerega se ne sme pozabiti po izvedeni paši. To lahko naredimo z mulčerjem ali pa s kosilnico. Namen je, da se odstrani trava, ki je ostala nepopašena, ter da se razbijejo iztrebki.

Dosejavanje je v ekološkem sistemu eden ključnih ukrepov za dolgoročno ohranjanje kakovostnega travinja. Najbolj smiselno ga je izvajati zgodaj spomladi ali pozno poleti, ko je konkurenca obstoječih rastlin manjša in je v tleh dovolj vlage. Uporabljajo se mešanice, ki vključujejo trpežne trave in metuljnice, prilagojene tipu rabe (paša, košnja ali kombinacija). Dosejavanje brez predhodne mehanske priprave tal je mogoče na redkejši ruši, medtem ko je pri močno poškodovanih travnikih potrebna delna ali popolna obnova.

Pomlad je tudi čas, ko se začne oblikovati botanika ruše za celotno sezono. Način gnojenja, intenzivnost rabe, čas začetka paše in košnje močno vplivajo na razmerje med travami, metuljnicami in pleveli. Ekološke kmetije, ki dosledno izvajajo zmerno gnojenje, pravočasno pašo, redno obnovo ruše in smiselno uporabljajo česalo ter kombinirano pašo, dosegajo bolj stabilno in hranilno vredno krmo, kar se neposredno odraža tudi v zdravju in prireji živali.